Raziskava o problematiki korupcije med najuspešnejšimi Slovenci

Prva raziskava o problematiki korupcije med najuspešnejšimi Slovenci razkrila, da je polovica anketirancev zaznala pričakovanje darila ali nagrade večje vrednosti s strani najvišjih političnih predstavnikov RS ali občin

»Že več kot dvajset let se ukvarjam s prevarami in vedno znova ugotavljam, da so vse bolj ali manj standardne. Čeprav verjetno vsak prevarant zase meni, da je morda nekaj posebnega oziroma originalnega, vsi kradejo približno enako. Tipologija prevar je razmeroma standardna povsod po svetu. Vsaka organizacija je pri svojem ravnanju dolžna spoštovati tako poslovne kot tudi etične norme. Celotno naše poslovanje temelji na zaupanju. Stranke, s katerimi sodelujemo, nam zaupajo izvajanje njihovih najpomembnejših projektov in od nas pričakujejo, da bomo razvili rešitve in pristope, ki bodo bistveno spremenili njihovo poslovanje«, je o stanju v Sloveniji povedal dr. Yuri Sidorovich, strokovnjak za preiskovanje prevar ter zunanjo in notranjo revizijo, ki vodi jadransko regijo v družbi Deloitte.

In kaj o problematiki korupcije menijo najuspešnejši Slovenci? V Deloitte-u ocenjujemo, da je prav ta ciljna skupina tista, ki premore še posebej poglobljeno razumevanje značilnosti poslovnega okolja v naši državi in zato takšno mnenje šteje več. »V ta vzorec sodijo člani uprav in nadzornih svetov, vodilni delavci na področju financ, računovodstva in skladnosti poslovanja ter direktorji in lastniki najbolj uspešnih podjetij pri nas«, vzorec anketiranih komentira Aleš Behram, direktor Oddelka za forenziko.

Opredelitev tveganj je prvi korak k oblikovanju ukrepov za njihovo obvladovanje. Rezultati ankete kažejo, da se podjetja v Slovenji zavedajo tveganja korupcije, zato je utemeljeno pričakovati, da se bodo v prihodnje vse več ukvarjali z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje tovrstnih tveganj. Odgovori o tveganjih korupcije v poslovnem okolju se v veliki meri prekrivajo z oceno poročila Transparency International, ki Slovenijo po stopnji korupcije uvrščajo ob bok državam kot so Poljska, Portugalska, Katar in Tajvan z zmerno do povečano stopnjo korupcije. V anketi je tako 72% vprašanih ocenilo, da je poslovno okolje v Sloveniji srednje koruptivno, hkrati pa jih je 54% tudi mnenja, da je tveganje korupcije pomembno za uspešno poslovanje podjetja v prihodnje.

Pogled v prihodnost: investiranje v ukrepe za preprečitev izgube ugleda in finančne škode

Odgovori sodelujočih kažejo, da je zmanjšan ugled ključna nevarnost, ki jo predstavlja korupcija. In ohranjanje ugleda je nekaj, kar se prične, preden se pojavi incident, česar se predstavniki podjetij v naši raziskavi v dobršni meri tudi zavedajo, saj je 36% sodelujočih odgovorilo, da danes namenjajo več resursov obvladovanju tveganj prevar.

»Zaupanje si je potrebno prislužiti vsak dan posebej in z delovanjem vsakogar od nas. In to zaupanje je prav to, kar integriteta sploh je. Ustrezna kultura, čuječnost in kritično razmišljanje je tisto kar podpira integriteto vsakogar od nas in tisto, v kar je vredno investirati«, izsledke prve tovrstne raziskave pri nas povzema dr. Sidorovich.