Sporočila za medije

Šestnajst slovenskih družb na letošnji Deloittovi lestvici 500 največjih družb v Srednji Evropi

500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi

»Zaostrovanje gospodarskega položaja v Srednji Evropi in naraščajoča geopolitična negotovost v letu 2013 sta vplivala na stagnacijo prihodkov številnih najpomembnejših gospodarskih družb v regiji. Še več, rezultati prvega četrtletja 2014 kažejo na to, da stagnacija dejansko pomeni upad letošnjih prihodkov za velik delež teh družb, tako sta na primer le dve od petih največjih gospodarstev, Madžarska in Romunija, zabeležili hitrejšo rast kot v letu 2012, medtem ko se položaj ostalih treh, Poljske, Češke in Ukrajine, ni drastično spremenil v primerjavi z letom poprej. Slovensko gospodarstvo je bilo v letu 2013 skoraj na dnu lestvice, BDP pa se je dodatno znižal za 0,1 %,« komentira Sanja Savič, vodja Deloitte Legal.

Ljubljana, 3. september 2014 - Na letošnjo lestvico 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi, ki jo že osmo leto zapored objavlja svetovalno-revizijska družba Deloitte, se je uvrstilo 16 slovenskih družb. Najvišje uvrščeni slovenski predstavnik na lestvici je skupina Petrol na 28. mestu (lani 32.), sledi pa ji skupina Mercator, ki se je letos znašla na 51. mestu (lani 44.). V sektorju bančništva edina slovenska banka med največjimi 50 v regiji ostaja NLB, in sicer na 17. mestu (lani 13., predlani še med deseterico), medtem je med 50 največjimi zavarovalnicami mogoče najti tudi pet slovenskih; najbolje uvrščena tudi tokrat ostaja Zavarovalnica Triglav na 6. mestu (lani 7.). Obeti za razvoj gospodarskega okolja v Srednji Evropi sicer glede na podatke o poslovanju največjih srednjeevropskih družb sicer niso ravno optimistične.

»Zaostrovanje gospodarskega položaja v Srednji Evropi in naraščajoča geopolitična negotovost v letu 2013 sta vplivala na stagnacijo prihodkov številnih najpomembnejših gospodarskih družb v regiji. Še več, rezultati prvega četrtletja 2014 kažejo na to, da stagnacija dejansko pomeni upad letošnjih prihodkov za velik delež teh družb, tako sta na primer le dve od petih največjih gospodarstev, Madžarska in Romunija, zabeležili hitrejšo rast kot v letu 2012, medtem ko se položaj ostalih treh, Poljske, Češke in Ukrajine, ni drastično spremenil v primerjavi z letom poprej. Slovensko gospodarstvo je bilo v letu 2013 skoraj na dnu lestvice, BDP pa se je dodatno znižal za 0,1 %,« komentira Sanja Savič, vodja Deloitte Legal.

Skupaj so prihodki vseh podjetij v na lestvici največjih 500 srednjeevropskih družb zrasli le za 0,2 %, in sicer na 716,1 milijard EUR. V celotni regiji je bilo mogoče zaznati 0 % povprečne rasti prihodkov, ki je bila v prejšnjem letu s 3,3 % znatno višja. Ta lestvica je tretja zapovrstjo, pri kateri se je število družb, ki poročajo o padcu prihodkov, povečalo. Deloittova analiza je še pokazala, da je padec prihodkov zabeležila skoraj polovica družb na lestvici (46 % v primerjavi z 40,4 % v 2012). Edini prevladujoči v kontekstu relativno visoke rasti prihodkov je proizvodni sektor, ki je zabeležil 2,6 % povprečne rasti. Največji upad prihodkov tudi letos beležijo družbe, ki prihajajo iz sektorja gradbeništva in nepremičnin (več kot 15-odstotni upad). Prihodki v sektorju tehnologije, medijev in telekomunikacij konstantno upadajo že od leta 2008 (3-odstotni upad na vsakoletni ravni), enak upad je sektor zabeležil tudi v primerjavi z lani. Deloittove analize še kažejo, da lahko nestabilen položaj v Ukrajini in nedavne gospodarske sankcije lahko dodatno zaostrijo gospodarske razmere v regiji, kar bo vplivalo na nadaljnjo upočasnitev razvoja največjih srednjeevropskih gospodarskih družb.

Podobno kot v prejšnjem letu se sicer na prvih treh mestih Deloittove lestvice največjih srednjeevropskih družb nahajajo poljska naftna družba PKN Orlen z več kot 27 milijardami evrov prihodkov od prodaje, sledita pa ji madžarska naftna družba MOL in češki proizvajalec avtomobilov Škoda. Med 500 največjimi družbami na letošnji Deloittovi lestvici je tudi tokrat največ poljskih, in sicer skoraj tretjina, sledijo jim češke, madžarske in ukrajinske družbe. Gledano po sektorjih skoraj tretjino vseh družb na lestvici predstavljajo družbe iz sektorja potrošnje in transporta, sledijo jim družbe iz sektorja energetika in viri. Slednji je sicer glede na prihodke od prodaje na prvem mestu.

Slovenske družbe na lestvici

Slovenske družbe na letošnjem seznamu povečini prihajajo iz sektorja energetike in virov (6 družb), potrošnje in transporta (5 družb), medtem ko sektor farmacije in proizvodnje zastopata po dve družbi, sektor telekomunikacij pa ena. Vodilni položaj med slovenskimi družbami je tudi letos zavzela skupina Petrol, ki je v letu 2013 ustvarila 3.947 milijonov evrov prihodkov od prodaje (skoraj 200 milijonov več kot leto prej; 2012: 3.754 milijonov evrov prihodkov od prodaje). S tem rezultatom se je skupini Petrol od lani uspelo povzpeti za štiri mesta in se uvrstiti med prvo trideseterico največjih družb v Srednji Evropi. Petrolu sledijo skupina Mercator (51. mesto), skupina HSE (112. mesto), Poslovni sistemi Mercator (117. mesto), skupina Gen-I (137. mesto), skupina Gorenje (142. mesto), skupina Krka (145. mesto), skupina Telekom Slovenije (279. mesto), skupina Lek (278. mesto), Špar Slovenija (302. mesto), Tuš Holding (311. mesto), OMV Slovenija (314. mesto), skupina GEN Energija (327. mesto), SIJ (342. mesto), Revoz (346. mesto), Engrotuš (416. mesto). Lani je bilo na lestvici 500 največjih 18 slovenskih družb – letos sta z nje izpadla ACH (lani 407. mesto) in Elektro Energija (lani 494. mesto). Največji spremembi na lestvici sta dosegla Lek, ki je napredoval za 100 mest zaradi boljše prodaje v tujini, in Revoz, ki je izgubil 120 mest zaradi slabše prodaje Twinga in neuspeha modela Wind.

Delež slovenskih družb na srednjeevropski lestvici se v zadnjih letih ni posebej spreminjal. Njihovo število se giblje med 18 (lani) in 16 (letos; predlani 17), kar na Deloittovi lestvici 500 največjih družb v Srednji Evropi predstavlja približno 3,2-odstotni delež. Slovenija ima sicer tudi letos več družb na Deloittovi lestvici kot ostale države nekdanje Jugoslavije: na lestvici je tudi letos 12 hrvaških družb, 10 srbskih (2 več kot lani), tri iz Bosne in Hercegovine (lani dve) en ena makedonska (enako kot lani). »Glede na višino prihodkov se je letos med državami nekdanje Jugoslavije najvišje uvrstil hrvaški Agrokor, in sicer na 27. mesto. Takoj za njim je slovenski Petrol, na 51. mestu pa je letos Skupina Mercator. Glede na to, da je Agrokor letos postal večinski lastnik Mercatorja, je pričakovati, da se bo prihodnje leto še trdneje usidral na najvišjem mestu na lestvici med družbami iz držav nekdanje Jugoslavije,« pojasnjuje Sanja Savič.

Največje banke in zavarovalnice v Srednji Evropi

Poleg lestvice 500 največjih gospodarskih družb je Deloitte pripravil tudi lestvici 50 najmočnejših bank in zavarovalnic v srednjeevropski regiji. Tako kot v prejšnjem letu je vodilni položaj med bankami zavzela poljska banka PKO BP. NLB je tudi letos edina slovenska banka na lestvici, in sicer na 17. mestu, pri čemer pa je od lani predvsem zaradi prenosa slabih posojil na DUTB nazadovala za štiri mesta (lani 13.). Iz deseterice je letos izpadla tudi hrvaška Zagrebačka banka, izpodrinili sta jo poljska BZ WBK in ukrajinska PrivatBank.

»Bančni sektor v Srednji Evropi je v letu 2013 ohranil stabilnost. V državah nekdanje Jugoslavije je sektor obremenjen z visokim deležem slabih kreditov, vendar se je v Sloveniji lani problem naslovilo z dokapitalizacijami treh največjih državnih bank (NLB, NKBM in Abanka) in prenosi slabih posojil na DUTB. Omenjeno dokapitalizacije bodo imele pozitiven učinek na zmožnost bank, da ponovno povečajo kreditiranje in omilijo kreditni krč. Kljub temu zaradi obstoječe previsoke zadolženosti slovenskih podjetij in omejitev podržavljenih bank pri kreditiranju izjemnega povečanja kreditne aktivnosti ni pričakovati. Glede na negativno makroekonomsko sliko drugje v regiji tudi v drugih državah ne pričakujemo povečanega obsega poslov v bančnem sektorju,« komentira Mitja Kumar, direktor za področje poslovnega svetovanja za Slovenijo,

Med zavarovalnicami tudi letos na prvem mestu ostaja poljska PZU s 3913,6 milijoni evrov skupne obračunane premije. Med slovenskimi zavarovalnicami je tudi tokrat najboljšo uvrstitev dosegla Zavarovalnica Triglav, ki je od lani napredovala za eno mesto (6. mesto). Poleg Zavarovalnice Triglav so se na letošnji Deloittovi lestvici 50 največjih zavarovalnic v regiji znašle še štiri slovenske zavarovalnice, in sicer Sava RE (19., lani je bila prvič na lestvici), Adriatic Slovenica (28. mesto), Vzajemna (32.), in Zavarovalnica Maribor (34.). Slovenski zavarovalni trg, ki ima še vedno največji delež kosmate premije v BDP oz. premije na prebivalca, je najbolj razvit trg na območju nekdanje Jugoslavije s skupno premijo v višini 1,978 milijona evrov v letu 2012. Zavarovalnica Triglav sicer ostaja daleč največja med zavarovalnicami iz držav nekdanje Jugoslavije, čeprav je tudi letos zabeležila padec premije. Padec glede na lansko leto beležita tudi Vzajemna in Zavarovalnica Maribor, medtem ko je Adriatic Slovenica ohranila rast. Najbolj občutno, skoraj za 43% glede na leto 2012 je porast premije zabeležila Sava RE, ki je zaradi prevzema Zavarovalnice Maribor napredovala za 11 mest in se že uvrstila med največjih 20. »Največje zavarovalnice iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so se uvrstile na lestvico – poleg petih slovenskih še dve hrvaški zavarovalnici -, ostajajo v lasti države. Po prodaji Croatie osiguranja lahko pričakujemo, da se bo privatizacija nadaljevala tudi v prihodnje,« še komentira Mitja Kumar.

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics