Sporočila za medije

Samozavest je po mnenju mladih ključ do vodilnih položajev

Skoraj 90 % anketiranih bi delalo, četudi denarja ne bi potrebovali

Bodoči vodilni kadri v srednjeevropski regiji bi sebe ocenili kot zelo kompetentne, čeprav bodo nekateri potrebovali tudi do dve desetletji, da se bodo prebili do vodilne funkcije, h kateri stremijo, in kljub dejstvu, da so takšne ocene najbrž nekoliko preveč ambiciozne glede na nabor praktičnih izkušenj in delovnih dosežkov za večino vprašanih.

To je le ena od ugotovitev Deloittove raziskave 'Prvi koraki na trgu delovne sile' za leto 2015, ki jo povzemamo v letošnjem poročilu poleg njihovih pogledov na delo, življenje in izobrazbo. V anketo je bilo vključenih skoraj 2.500 najboljših in najobetavnejših študentov in mladih diplomantov s priznanih srednjeevropskih univerz.

Izjemna samozavest


Na vprašanje, kako bi ocenili svojo usposobljenost, je ¾ vprašanih odgovorilo 'dobro' ali 'zelo dobro': “Za te mlade ljudi nikakor ne moremo reči, da jim primanjkuje samozavesti. Zaupanje vase se kaže tudi na drugih področjih, saj mnogi verjamejo, da lahko s trdim delom prekosijo druge. Več kot tretjina anketiranih je dogovorila, da jih prijatelji ali sodelavci dojemajo kot vodje. Zlasti iz slednjega lahko sklepamo, da so po mnenju anketirancev pravi vodje karizmatični in navdihujoči strateški misleci z izjemnimi čutom za medosebne odnose,” komentira Gavin Flook, vodja področja razvoja talentiranih kadrov za Deloitte Srednja Evropa.

Kljub temu pa si jih kar precej ne namerava prizadevati za napredovanje v poslovodne ali vodilne kroge; 45 % anketirancev bi želelo postati strokovnjak na svojem področju, toda ne nujno na managerskem položaju. Gavin Flook dodaja: “Konkurenčna prednost v ekonomiji znanja izhaja iz strokovnega znanja in izkušenj organizacije, zato je lepo videti, da je tako velik delež novih talentov v regiji predan svojim kariernim ciljem.”

Toda Flook ostaja zadržan glede visokega odstotka tistih, ki se vidijo kot bodoči vodje. “Vprašanje vodilnih kadrov je nedvomno eden poglavitnih izzivov današnjega poslovnega okolja, zato je po eni strani navdušujoče, da tako veliko mladih verjame, da ima potencial vodje. Po drugi strani je to tudi bistveno za vzpostavitev miselnosti 'vodij na vseh ravneh', ki organizacije vodi k večji prožnosti ter ustvarjanju vrednosti z vsakim projektom in nalogo, ki jo opravi skupina ali celo posameznik. V takšnem okolju je priložnosti za razvoj vodilnega kadra ogromno, četudi je število mest na vrhu a priori omejeno.“

Odnos do dela in nagrajevanja


Kljub veliki samozavesti se splošen pogled vprašanih zdi uravnotežen. Med najpomembnejše vrednote tako uvrščajo družinsko življenje in zdravje, in sicer precej pred profesionalno kariero, čeprav ta krepko prekaša druge dejavnike, kot so prijateljstvo, izobrazba in pošteno življenje. Istočasno pa le 30 % anketirancev meni, da se življenje vrti okoli dela.

Prav tako imajo zdrav odnos do nagrad, ki jih pričakujejo v zameno za trud. Daleč najpomembnejši dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve predstavlja možnost pridobivanja in razvoja novih spretnosti. Na precej oddaljenem drugem mestu je plača, sledijo pa ji dobro delovno vzdušje, odnosi in uravnoteženost delovnega in zasebnega življenja. Zanimivo je, da 87 % anketiranih trdi, da bi delali tudi, če denar ne bi bil problem.

Pridobivanje talentov


Prepričani smo, da so rezultati Deloittove raziskave dobra spodbuda za večji optimizem med delodajalci. Konkurenca med najuspešnejšimi mladimi, najsi gre za vodstvene ali ekspertne ambicije, je precejšnja. Letošnji izsledki potrjujejo ugotovitve naše prejšnje raziskave, ki je bila izvedena leta 2013, in sicer, da so neotipljivi in ne preveč zahtevni dejavniki pri izbiri dela prav tako pomembni kot dobro plačilo. To pomeni, da lahko podjetja pri iskanju talentov uporabijo tudi druga sredstva, in ne le finančnih nagrad.” meni Gavin Flook.

Flook še dodaja, da bodo nekateri anketiranci najverjetneje razočarani nad ponujeno plačo, s čimer se bodo morali prej kot slej sprijazniti. “V vseh osmih državah, kjer je potekala anketa, so bila pričakovanja glede plače visoka, pogosto kar precej višja glede na dejansko povprečno plačo. Čeprav ne dvomim, da bo večina od teh uspešnih mladih ljudi sčasoma zaslužila bistveno več, se bodo morali najbrž v začetni fazi svoje kariere sprijazniti z manj.”

Slabo mnenje o izobraženosti


Letošnja raziskava je potrdila še en izstopajoč podatek prejšnje, in sicer čedalje manjše zadovoljstvo študentov glede pripravljenosti na vstop na delovni trg po končani fakulteti. V letošnji anketi je bilo tako le 16 % vprašanih mnenja, da so jih na fakulteti dobro pripravili na delovne naloge oz. na proces iskanja zaposlitve.

Kljub temu je ¾ anketiranih optimističnih, da bodo prišli do ustrezne zaposlitve v treh mesecih. Njihova samozavest se kaže tudi na tem področju, saj je 89 % udeležencev v anketi odgovorilo, da je za osvojitev privlačnega delovnega mesta najpomembnejši lasten trud, izkušnje in sposobnosti.

Vloga osebnosti
 

Pri obdelavi odgovorov na vprašanja smo prepoznali štiri z delom povezane tipe osebnosti. To so: ambiciozni in samozavestni 'zagrizenci', predani in resni 'prizadevneži', uravnoteženi in zreli 'vseznalci' in najmanj delovno motivirani 'opazovalci'. Prepričan sem, da je mogoče te tipe osebnosti zaznati na marsikaterem delovnem mestu, zato smo na naši spletni strani objavili vprašalnik, s pomočjo katerega mladi lahko na hiter in enostaven način ugotovijo, v katero od teh kategorij spadajo tako sami kot njihovi prijatelji in sodelavci,” pravi Flook.

Future Leaders want to be seen - check out what's on their wall...

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics