Investing in Central Europe

Analize

Korona virus - tipičen primer "črnega laboda"

Virus Korone (COVID-19) - gospodarske in finančne posledice

Virus Korone (COVID-19) kot dogodek, ki je popolnoma presenetil svet, je značilen primer "črnega laboda". Po prvem pojavljanju (31. decembra 2019) v Wuhanu, glavnem mestu province Hubei v osrednji Kitajski, se je virus razširil na več kot 75 držav, pri tem pa vplival na vse družbene in gospodarske dejavnosti.

Ne glede na to, ali menite, da je odziv javnosti na virus pretiran ali ne, se je svet znašel v neprijetnem položaju, učinki na gospodarstvo pa bodo (in so že) resnični.

Teorija črnega laboda je metafora, ki opisuje presenetljiv dogodek z velikim učinkom, ki je pozneje neustrezno racionaliziran, da bi bil v prihodnosti bolj predvidljiv in manj naključen. Teorija temelji na dejstvu, da je dolgo veljalo, da obstajajo le beli labodi, in šele po odkritju Avstralije je prišlo do spoznanja, da obstajajo tudi črni. To potrjuje, da ima vsako pravilo izjeme.

To teorijo je populariziral Nassim Nicholas Taleb, libanonsko-ameriški publicist, filozof, statistik in nekdanji analitik trgovinskega in poslovnega tveganja. Avtorjeva osnovna teza je, da so - v nasprotju z današnjimi spoznanji - dogodki, ki opredeljujejo svetovne trende, nepredvidljivi, oziroma da na svetovno gospodarstvo nesorazmerno vplivajo težko predvidljivi dogodki, ki presegajo običajna znanstvena in finančna pričakovanja. V današnjem svetu se človeška misel osredotoča na ponavljajoče se in poznano, medtem ko se nek ekstremen dogodek razlaga kot izjemo. Taleb pa po drugi strani meni, da so prav takšni izjemni dogodki ključni pri ustvarjanju prihodnosti, oziroma da bo prihodnost vse bolj nepredvidljiva.

Virus Korone (COVID-19) kot dogodek, ki je popolnoma presenetil svet, je značilen primer "črnega laboda". Po prvem pojavljanju (31. decembra 2019) v Wuhanu, glavnem mestu province Hubei v osrednji Kitajski, se je virus razširil na več kot 75 držav, pri tem pa vplival na vse družbene in gospodarske dejavnosti.
Zdaj se večina podjetij osredotoča na zaščito zaposlenih, razumevanje tveganj za njihovo poslovanje in obvladovanje zastojev v dobavni verigi, ki jih povzročajo prizadevanja za omejitev širjenja COVID-19. Skupni vpliv te epidemije na podjetja in oskrbovalne verige še vedno ni povsem jasen, najbolj optimistične napovedi pa napovedujejo, da se bo poslovanje na Kitajskem normaliziralo do 1. aprila, medtem ko bo svetovno okrevanje odvisno od tega, kako uspešno se bodo druge prizadete države spopadle s posledicami virusa. Nekaj pa vsekakor drži: ta dogodek bo imel globalne finančne posledice, ki jih bo čutiti v skoraj vseh panogah gospodarstva. Že v kratkem bodo še posebej prizadeta podjetja v sektorjih kot so turizem, gostinstvo, zabava in zračni promet. Tudi potrošniška in maloprodajna podjetja bodo izpostavljena večjemu finančnemu tveganju kot običajno, zlasti tista z visokim nivojem sezonskosti.

Da bi podjetja vsaj delno ublažila tveganja, bi morala posebno pozornost nameniti upravljanju denarnih tokov. Podjetja morajo čim prej aktivno prevrednotiti svoje likvidnostne potrebe, ob upoštevanju različnih scenarijev razdelati ustrezne ukrepe, ob tem pa upoštevati tudi morebitna tveganja, povezana z njihovimi dobavitelji.

Gordan Kožulj, viši menadžer u Deloitteovom Odjelu poslovnog savjetovanja
Avtor Gordan Kožulj, Senior Manager, Poslovno svetovanje

Boj proti COVID-19 z odpornostjo

Zbirka globalnih Deloitte spoznanj za pomoč podjetjem pri obvladovanju in zmanjševanju tveganja, povezanega s COVID-19.