Novice

MSRP16, dopolnitve SRS

Računovodske novičke, februar 2016

Ste pripravljeni?

V februarskih računovodskih novičkah vam ponujamo vpogled v nov standard MSRP16 Najemi. Pogledali boste lahko osnutek za javno obravnavo predlaganih neobveznih navodil (Practice Statement), ki ga je objavil Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in prebrali o spremembah ter dopolnitvah SRS.

MSRP 16

Odbor za mednarodne računovodske izkaze (OMRS) je objavil nov standard MSRP 16 Najemi. V skladu z novim standardom bodo najemniki uporabljali enoten model za večino postavk najema v bilanci stanja, poslovni in finančni najem pa se po novem ne bosta več razlikovala. Obračunavanje najemov na strani najemodajalcev ostaja pretežno enako, kar velja tudi za ločevanje med poslovnimi in finančnimi najemi. MSRP 16 bo nadomestil MRS 17 Najemi ter dozdajšnja pojasnila, veljaven pa bo za obdobja od 1. 1. 2019 naprej, družbe pa ga lahko začno uporabljati tudi pred tem datumom pod pogojem, da hkrati uporabljajo tudi MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci.

Ozadje

OMRS je julija 2006 na svojo agendo dodal tudi spremembe obračunavanja najemov. Projekt se je začel kot skupen projekt OMRS in Ameriškega odbora za računovodske standarde (FASB), pri čemer sta oba organa želela razviti pristop, na podlagi katerega bodo najemniki pripoznavali sredstva in obveznosti za pravice in dolžnosti iz najema. Odbora sta v naslednjih letih objavila dokument za razpravo in dva osnutka za javno obravnavo ter opravila številne druge dejavnosti v ta namen. OMRS je pred kratkim izdal končno verzijo standarda, ki zajema enoten model obračunavanja za najemnike, medtem ko se je FASB odločil za dvojni model obračunavanja, pri čemer pa je treba pri obeh različicah standarda pripoznati tako sredstva kot obveznosti (z nekaj izjemami).

Ugotavljanje najema

Pogodba predstavlja oz. vsebuje najem, če omogoča prenos pravice do nadzora nad rabo določenega sredstva za določeno časovno obdobje v zameno za nadomestilo. Nadzor velja za prenesen, če ima kupec tako pravico do upravljanja uporabe tega sredstva kot do pridobitve vseh gospodarskih koristi, ki iz nje izhajajo.

Novi model obračunavanja po MSRP 16

Najemnik v skladu z MSRP 16 pripozna pravico uporabe sredstva ter obveznosti iz najema. Sredstvo, ki ga ima najemnik pravico uporabljati, je obravnavano podobno kot drugo nefinančno sredstvo in se tako tudi amortizira, medtem ko se med obveznosti vračunajo obresti najema.

Obveznost iz najema je na začetku vrednotena po sedanji vrednosti najemnin, plačanih v obdobju najema, diskontirani po implicitni obrestni meri, če jo je mogoče takoj določiti. Če te mere ni mogoče takoj določiti, mora najemnik uporabiti predpostavljeno obrestno mero izposojanja.

Tako kot pri MRS 17, ki ga je MSRP 16 nadomestil, najemodajalec najem opredeli kot poslovni ali finančni najem glede na naravo najema. Najem se razvrsti kot finančni najem, če se z njim prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom oz. z zadevnim sredstvom. V nasprotnem primeru gre za poslovni najem.

Pri finančnem najemu najemodajalec finančne prihodke pripozna v obdobju najema na podlagi vzorca, ki odraža stalno obdobno stopnjo donosnosti čiste naložbe. Plačila iz poslovnega najema najemodajalec pripozna kot prihodke na podlagi enakomerne časovne metode oz., če vzorec odraža prej zmanjšanje koristi iz rabe tega sredstva, uporabi drugo sistematično metodo.

Izjeme

Najemniki lahko kljub zgornjim določilom MSRP 16 izberejo, ali bodo plačila najema obračunavali kot strošek na podlagi enakomerne časovne metode za celotno obdobje trajanja najema ali na drugi sistematični podlagi, in sicer za naslednji vrsti najema:

najemi, ki trajajo 12 mesecev ali manj in ki ne vsebujejo nakupnih opcij – odvisno od vrste sredstva v najemu; ter najemi, kjer je vrednost novega sredstva nizka (npr. osebni računalniki ali manjši kosi pisarniškega pohištva) – možnost izbire obračunavanja za vsak najem posebej.

Začetek veljavnosti

MSRP je veljaven za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje. Standard je dovoljeno uporabljati predčasno skupaj s predčasno uporabo MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci.

Več informacij najdete na tej povezavi.

OMRS je objavil osnutek za javno obravnavo predlaganih neobveznih navodil (Practice Statement)

Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) je objavil osnutek za javno obravnavo predlaganih neobveznih navodil (Practice Statement) za uporabo bistvenosti v računovodskih izkazih. Namen navodil je pojasniti in ponazoriti koncept bistvenosti ter pripravljavcem pomagati, da ga bodo pri pripravi izkazov karseda natančno upoštevali. Rok za podajo komentarjev na nezavezujoča navodila je 26. 2. 2016.

Navodila za upoštevanje bistvenosti v računovodskih izkazih zajemajo naslednje:

  • Značilnosti bistvenosti – Kot je navedeno v neobveznih navodilih, bi morala biti bistvenost vsesplošen element priprave izkazov za splošne namene ter bi jo bilo treba upoštevati pri pripravi glavnih računovodskih izkazov kot celote.
  • Podjetja bi morala pri ocenjevanju bistvenosti podatkov uporabiti presojo in podatke oceniti posamično in skupaj, pri čemer bi morala upoštevati tako kvalitativne kot kvantitativne dejavnike.
  • Predstavljanje in razkrivanje podatkov v računovodskih izkazih – Kot je poudarjeno v navodilih, mora podjetje zagotoviti izčrpnost računovodskih izkazov, in sicer tako (1) da presodi, katere podatke je treba predstaviti v glavnih računovodskih izkazih, (2) da določi, katere podatke je treba razkriti v pojasnilih, in (3) da računovodske izkaze pregleda kot celoto. Poslovodstvo bi moralo upoštevati dejstvo, da uporabniki podatke potrebujejo zaradi ocenjevanja prihodnjih denarnih tokov ter kakovosti upravljanja s sredstvi podjetja.
  • Opustitve in napačne navedbe – V navodilih je navedeno, da bi morala podjetja bistvenost ugotovljenih napak oz. opustitev oceniti posamično ter v okviru računovodskih izkazov kot celote. Kljub morebitnemu pobotu med pomembno napačnimi navedbami ali opustitvami, takšne navedbe ali opustitve v računovodskih izkazih še naprej veljajo za pomembno napačne. V skladu z navodili so namerno napačno navedeni podatki vedno bistveni.
  • Pripoznavanje in merjenje – V skladu z navodili bistvenost kljub poudarku koncepta na predstavljanju in razkrivanju na podoben način velja tudi za pripoznavanje in merjenje podatkov v samih izkazih.

Predlagana navodila ne spadajo v sklop obvezne uporabe MSRP, zato ne zajemajo predlaganega datuma začetka veljavnosti niti napotkov za prehod na MSRP. OMRS še poudarja, da se lahko okvir neobveznih navodil tudi po končni potrditvi dodatno spremeni v skladu z dogajanji na področju projektov konceptualnega okvira in načel razkrivanja.

Več podatkov je na voljo v sami objavi predlagane uporabe bistvenosti ter izjavi za medije na spletni strani OMRS.

Nekaj pomembnejših sprememb in dopolnitev SRS

Na novo opredeljeno prevrednotenje

Prevrednotenje je posledica razlik med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo. Če organizacija uporablja model revaloriziranja ali vrednosti sredstva po pošteni vrednosti, na koncu poslovnega leta ali med poslovnim letom opravi prevrednotenje zaradi povečanja knjigovodske vrednosti zaradi revaloriziranja ali vrednotenja sredstev po pošteni vrednosti ali zmanjšanja knjigovodske vrednoti na pošteno vrednost.

V prvem primeru se poveča vrednost sredstev in prehodno se povečajo revalorizacijske rezerve oziroma rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. V drugem primeru pa se z zmanjšanjem vrednosti sredstev povečajo prevrednotovalni poslovni odhodki ali prevrednotovalni finančni odhodki, razen če so se pred tem pri istih sredstvih pojavile revalorizacijske rezerve. Slednje je mogoče zmanjšati ob hkratnem zmanjšanju vrednosti sredstev, ali pa se zmanjšajo oziroma oblikujejo negativne rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti.

Novost SRS 2016 je, da se prevrednotenja delijo na:

  • prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev, ki se imenuje revaloriziranje
  • prevrednotenje drugih kategorij (predvsem finančnih naložb)

Po SRS 2016 revalorizacija opreme in neopredmetenih sredstev na pošteno vrednost ni več mogoča! Izbira modela revalorizacije za opredmetena sredstva pride v poštev le v tistih primerih, ko zunanji dejavniki povečujejo vrednost sredstev (primer povečevanje tržne vrednosti zemljišč).

Odloženi davki

Mikro organizacije in organizacije ki niso družbe lahko sklenejo, da odloženih terjatev in obveznosti za davek ne bodo obračunavale. Ob tem pa je potrebno upoštevati načelo pomembnosti!
Če učinki obračuna odloženih davkov niso pomembni, jih organizaciji ni potrebno obračunati.

SRS 3 – finančne naložbe

Po SRS 3 je po začetnem pripoznanju potrebno izmeriti finančna sredstva in izpeljane finančne inštrumente, ki so finančna sredstva, po pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov posla, razen finančnih naložb v posojila in finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo, katere se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

Po nabavni vrednosti izmerimo finančne naložbe v kapitalske inštrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ter naložbe v izpeljane finančne inštrumente, ki so povezani s takimi finančnimi naložbami in jih je treba poravnati z njimi.

Finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti.

Na vsak dan bilance stanja je potrebno oceniti, ali obstaja nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe ali skupine finančnih naložb. Če obstaja je potrebno finančne naložbe prevrednotiti zaradi oslabitve.

Nov standard SRS 16 – ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti (usklajenost z MSRP 13)

Nova opredelitev poštene vrednosti – cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala v redno transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.

Tri tehnike ocenjevanja vrednosti:

  • način tržnih primerjav (tržni način)
  • nabavno vrednostni način (stroškovni način)
  • na donosu zasnovan način

Organizacija izmeri finančne naložbe po pošteni vrednosti le v primeru, če je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Več informacij najdete tukaj.

 

Kontakt

Maruša Tratnjek

Pooblaščena revizorka
Mob: 031 669 604
E-naslov: mtratnjek@deloitteCE.com

Ali ste našli kaj koristno?