Novice

Posebna izdaja na temo novega standarda MSRP9 – Finančni instrumenti

Računovodske novičke, februar 2016

Ste pripravljeni?

V okviru računovodskih novičk smo za vas v mesecu februarju pripravili posebno izdajo novičk na temo MSRP 9 – Finančni inštrumenti. Novičke so morda bolj uporabne za finančne inštitucije, nekaj delov novičk pa je koristno za vse vas. Prebrali boste lahko povzetek razprave o uvedbi zahtev za slabitve po MSRP 9, pogledali smernice za obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub, ki jih je dokončal Baselski odbor ter zahteve Evropskega organa za vrednostne papirje in trge glede razkritij.

Prikazali vam bomo zakaj je efektivna obrestna mera v okviru MSRP 9 pomembna, podali nekaj primerov, na koncu pa še nanizali nekaj zanimivih informacij s področja MSRP 9, ki jih je dobro vedeti.

Razprava o uvedbi zahtev za slabitve po MSRP 9

Referenčna skupina MSRP za izvajanje zahtev za slabitve finančnih instrumentov (ITG) se je 11. 12. 2015 sestala na tretji razpravi o težavah pri izpolnjevanju novih zahtev glede slabitev v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti.

Skupina ITG je na srečanju obravnavala naslednje teme:

  • pomen efektivne obrestne mere,
  • zavarovanje in izboljšanje kreditne kvalitete ter merjenje pričakovanih kreditnih izgub,
  • upoštevanje pričakovanih denarnih tokov od prodaje zapadlih posojil pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub,
  • ocena pomembnega povečanja kreditnega tveganja pri finančnih sredstvih z zapadlostjo do 12 mesecev,
  • merjenje popravka vrednosti za izgubo pri oslabljenih finančnih sredstvih,
  • predstavitev popravka vrednosti za izgubo pri sredstvih po odplačni vrednosti,
  • obseg določil odstavka 5.5.20 MSRP 9,
  • merjenje pričakovane kreditne izgube pri plačilnih karticah,
  • obdobje, za katerega merimo pričakovane kreditne izgube iz naslova revolving kreditnih linij,
  • vključitev scenarijev prihodnjih dogajanj.

Več o tem lahko preberete tukaj.

Baselski odbor dokončal smernice za obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub

Baselski odbor za bančni nadzor je izdal končno verzijo smernic za obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub. Smernice, ki temeljijo na 11 ključnih načelih, določajo pričakovanja nadzornikov do bank glede ustreznosti praks obvladovanja kreditnega tveganja, ki se navezujejo na izvajanje in uporabo okvira za obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub (ECL).

Smernice temeljijo na naslednjih 11 načelih:

  • Nadzorni svet in višje poslovodstvo banke morata poskrbeti za ustrezne prakse upravljanja s kreditnim tveganjem.
  • Banka mora sprejeti in dokumentirati metodologije, ki omogočajo primerno oceno in merjenje stopnje kreditnega tveganja za vsa posojila, ter delovati v skladu z njimi.
  • Banka mora vzpostaviti proces za ustrezno razdelitev izpostavljenosti po skupinah glede na skupne značilnosti kreditnih tveganj.
  • Skupni znesek oblikovanih popravkov vrednosti mora biti ustrezen in usklajen s cilji povezanih računovodskih zahtev.
  • Banka mora vzpostaviti usmeritve in postopke za ustrezno vrednotenje internih modelov ocenjevanja kreditnih tveganj.
  • Preizkušena presoja kreditnih tveganj banke igra ključno vlogo pri ocenjevanju in merjenju pričakovanih kreditnih izgub.
  • Banka mora imeti zanesljive procese ocenjevanja in merjenja kreditnih tveganj, ki bodo delovali kot trdna podlaga tako za ocenjevanje in določanje vrednosti kreditnih tveganj kot za obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub.
  • Banka mora v okviru svojih sporočil za javnost s pravočasnimi, relevantnimi ter za sprejemanje odločitev potrebnimi podatki spodbujati transparentnost in primerljivost.
  • Nadzorni svet banke mora izvajati občasna ocenjevanja učinkovitosti praks upravljanja s kreditnim tveganjem.
  • Uporabljene metode za oblikovanje popravkov morajo ustrezati zahtevam nadzornikov za zagotavljanje zanesljivega merjenja pričakovanih kreditnih izgub v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.
  • Bančni nadzorniki morajo pri ocenjevanju kapitalske ustreznosti banke upoštevati njene prakse upravljanja s kreditnim tveganjem.

Več na tej povezavi.

Zahteve ESMA glede razkritij

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) izdajatelje dolžniških instrumentov opozarja na učinke, ki jih utegnejo imeti novi standardi na računovodske izkaze, zlasti MSRP 9 Finančni instrumenti ter MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, ki bosta stopila v veljavo s 1. 1. 2018.

Nekateri vidiki zahtev novih bodo lahko povsem drugačni od obstoječih, najverjetneje pa bodo vplivali na pripoznavanje, merjenje in predstavljanje sredstev, obveznosti, prihodkov, odhodkov in denarnih tokov, zato ESMA izdajatelje poziva, naj se na uvedbo teh standardov pripravijo predčasno ter postopke in sistem poročanja do obvezne uvedbe uskladijo z novimi zahtevami.

Organi izdajatelje opozarja še na 30. in 31. odstavek MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, ki bosta ostala v veljavi še naprej, ne glede na to, ali je EU standard že potrdila za uporabo ali ne. V skladu s tem morajo izdajatelji zagotoviti podatke, ki bodo uporabnikom omogočili oceniti učinek, ki jih bodo novi standardi imeli na izkaze izdajatelja na začetku uporabe, ko bodo učinki znani oz. jih bo mogoče smiselno oceniti. ESMA zato izdajatelje spodbuja, da v svojih izkazih za poslovno leto 2015 razložijo postopke uvajanja novih zahtev ter navedejo pričakovane glavne učinke, kot so na primer kvalitativni podatki o računovodskih usmeritvah, ki se bodo spremenile.

Zakaj je efektivna obrestna mera v okviru MSRP 9 tako pomembna?

Spodbujamo vas k uporabi avtomatsko podprte odplačne vrednosti, se pravi k uporabi prave efektivne obrestne mere. V ta namen smo pripravili tudi utemeljitve zakaj je to ključno in zakaj uporaba približkov efektivne obrestne mere morda ne bodo več primerna.

Pravilna vključitev časovne vrednosti denarja v model oslabitev
[5.5.17; B5.5.44]

MSRP 9 zahteva, da družba pričakovane kreditne izgube iz finančnih instrumentov izmeri na način, ki bo odražal časovno vrednost denarja.
Pričakovane kreditne izgube morajo biti diskontirane do datuma poročanja, in ne do pričakovanega datuma zapadlosti ali drugega datuma, na podlagi EOM, določene ob začetnem pripoznanju, oz. njenega približka.
Pri novih modelih za oslabitve je natančnost približkov za diskontne mere precej pomembnejša, saj v nasprotju z MRS 39 večji del portfelja zahteva uporabo pričakovanih izgub za celotno obdobje trajanja instrumenta. Posledično bi lahko kakršnakoli pristranskost pri določanju diskontne mere imela pomembno večji učinek na višino izgube zaradi slabitve.

Ustrezno ocenjevanje kreditno oslabljenih instrumentov
[Priloga A – opredelitve; B5.4.7]

V MSRP 9 je kreditna izguba opredeljena kot primanjkljaj denarnih sredstev, diskontiran po začetni EOM oz. efektivni obrestni meri, prilagojeni za slabitev, če gre za pridobljena ali ustvarjena kreditno oslabljena sredstva.
Prilagojena obrestna mera (POM) je po analogiji z EOM stopnja za diskontiranje pričakovanih prihodnjih denarnih tokov za celotno pričakovano obdobje finančnega instrumenta. Toda v nasprotju z EOM je pri POM upoštevana tudi pričakovana kreditna izguba ob izdaji instrumenta.

Brez ustreznega izračuna prilagojene obrestne mere denarnih tokov in izgub ni mogoče diskontirati oz. oceniti. Poleg tega prihodek od obresti ne more biti vračunan na podlagi ustrezne obrestne mere (t. j. POM).
Poudariti je treba, da izračun POM ne velja samo za kreditno oslabljena posojila, pridobljena od tretjih oseb, temveč tudi za večino novih posojil, izdanih obstoječim posojilojemalcem, ki dolgove neuspešno servisirajo (vključno s primeri prestrukturiranja, če to vpliva na nastanek odprave pripoznanja).

Pravilno obračunavanje dobičkov oz. izgub iz naslova sprememb
[5.4.3; Priloga A – opredelitve]

Če nov dogovor oz. druga sprememba pogodbenih denarnih tokov iz določenega finančnega sredstva ne privede do odprave pripoznanja tega sredstva, mora družba ponovno izračunati njegovo bruto knjigovodsko vrednost ter dobiček oz. izgubo zaradi spremembe pripoznati v poslovnem izidu.
Bruto knjigovodska vrednost sredstva mora biti preračunana na sedanjo vrednosti na novo dogovorjenih ali drugače spremenjenih pogodbenih denarnih tokov, diskontiranih na podlagi začetne EOM tega sredstva (oz. prilagojene mere za pridobljena oz. ustvarjena kreditno oslabljena sredstva).
V skladu z zgoraj opisanimi zahtevami MSRP 9 so efektivne obrestne mere (in za izgubo prilagojene mere) nujne za pravilno obračunavanje dobička ali izgub iz naslova sprememb.

Cene in stroški zajeti v 'desetodstotni test' za oceno finančne obveznosti z namenom odprave pripoznanja

Opis primera


Posojilo družbe A pri banki B je zapadlo v plačilo. Stranki sta se dogovorili o spremembi posojilnih pogojev. Družba A mora na podlagi novega dogovora banki B plačati provizijo kot nadomestilo za spremembo posojilne pogodbe ter povrniti pravne stroške tretji osebi.

MSRP 9.3.3.2 zahteva, da se zamenjava dolžniškega instrumenta med obstoječim posojilojemalcem in posojilodajalcem pod bistveno drugačnimi pogoji obračuna kot razveljavitev začetne finančne obveznosti.
V odstavku B3.3.6 MSRP 9 je navedeno, da so za potrebe izpolnjevanja določil odstavka 9.3.3.2 MSRP 9 'pogodbeni pogoji bistveno drugačni, če diskontirana sedanja vrednost denarnih tokov pod novimi pogoji, kar zajema tudi vse plačane provizije brez prejetih in diskontiranih provizij na podlagi začetne efektivne obrestne mere, odstopa vsaj za 10 % od diskontirane sedanje vrednosti preostalih denarnih tokov iz prejšnje finančne obveznosti'. Uporaba opisanega določila je pogosto navedena kot 'test 10 %'.

Vprašanje

Ali bi morali biti pravni stroški, ki jih mora družba plačati tretji osebi, vključeni v denarne tokove spremenjene finančne obveznosti za potrebe testa 10 % v skladu z določilom B3.3.6 MSRP 9?

Odgovor

MSRP 9 glede tega vprašanja ne podaja nikakršnih nadaljnjih navodil, zato lahko upravičeno uporabimo enega od naslednjih pristopov:

Neupoštevanje stroškov v povezavi s tretjo osebo pri izračunu izhaja iz vidika, da je namen testa 10 % na podlagi določila odstavka B3.3.6 MRSP 9 primerjava denarnih tokov med posojilojemalcem in posojilodajalcem pred spremembo oz. zamenjavo ter po njej. Nekateri denarni tokovi so lahko navedeni tudi kot 'provizije', vendar so po vsebini neločljiv del drugih denarnih tokov iz spremenjenega dolžniškega instrumenta, zato jih je treba kot del denarnih rokov spremenjenega instrumenta tudi upoštevati. Po drugi strani pa provizije, plačane tretji osebi, veljajo tudi kot plačilo za storitve, ki ne sodijo med v posojilno dejavnost, torej s tega vidika ne morejo predstavljati denarnih tokov, uporabljenih za potrebe testa 10 %.
Vendar pa je upravičeno možna tudi vključitev drugih neposredno povezanih denarnih tokov v izračun, in sicer po analogiji z opredelitvijo transakcijskih stroškov, ki so vključeni v začetno knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali obveznosti, ki v skladu z MSRP 9.B5.4.8 zajema nadomestila in opravnine, plačane posrednikom (tudi zaposlencem, ki delujejo kot prodajni posredniki), svetovalcem, borznim posrednikom in borznim trgovcem, dajatve regulatornim organom in borzam vrednostnih papirjev ter davek in druge davščine v zvezi s prenosom.

Družba A mora torej izbrati računovodsko usmeritev, ali bo neposredno povezane finančne obveznosti do tretjih oseb, in ne do posojilodajalca, vključila v izračun testa 10 % ali jih pri tem ne bo upoštevala, ter sprejeto usmeritev tudi dosledno upoštevati.

MSRP 9 – pomembne novosti

EBA pričenja z ocenjevanjem učinka uvedbe MSRP 9 na banke

Evropski bančni organ (EBA) bo pričel ocenjevati učinek MSRP 9 Finančni instrumenti v približno 50 bankah po vsej Evropski uniji.

Več o tem lahko preberete tukaj.

Dobro je vedeti tudi

  1. V prvem letu obvezne uporabe MSRP 9 se lahko družba sama odloči, ali bo primerjalne informacije v izkazih prikazala in preračunala po novem, pod pogojem da je to zagotovila
  2. Ocena poslovnega modela družbe z namenom določitve razvrstitve finančnih sredstev ob začetni uporabi MSRP 9 mora temeljiti na dejstvih in okoliščinah na dan začetne uporabe.
  3. V primeru nezadostnih novejših podatkov za izmero poštene vrednosti kapitalskih instrumentov, ki ne kotirajo na borzi, je mogoče navesti znesek njihove nabavne vrednosti, ki je najboljši približek PV tudi v primeru, ko je na voljo več zneskov PV.
  4. Če terjatve do kupcev vsebujejo pomembno komponento financiranja, lahko družba izbere računovodsko usmeritev za izračun popravka vrednosti za izgubo, in sicer ali ga bo merila na podlagi vseživljenjskih pričakovanih kreditnih izgubah ali na podlagi splošnega modela slabitve.
  5. Če terjatve do kupcev ne vsebujejo pomembne komponente financiranja, mora družba popravek vrednosti za izgubo vedno izmeriti v znesku, ki je enak vseživljenjskim pričakovanim kreditnim izgubam.
  6. Družba mora izbrano računovodsko usmeritev za merjenje popravka vrednosti za izgubo iz naslova terjatev do kupcev, ki vsebujejo pomembno komponento financiranja, dosledno uporabljati pri vseh terjatvah do kupcev s takšno komponento.
  7. MSRP 9 ne določa poslovnih modelov za razvrstitev finančnih obveznosti, saj so poslovni modeli pomembni samo za finančna sredstva!

 

Kontakt

Katarina Kadunc
Pooblaščena revizorka

Mob: 051 335 452
E-naslov: kkadunc@deloitteCE.com

 

Ali ste našli kaj koristno?