Novice

Deloitte | Mednarodni računovodski standard MRS 38 – Neopredmetena sredstva

Računovodske novičke, Januar 2014

»Učenje je kot veslanje proti toku. Takoj ko prenehaš veslati, te odnese nazaj.« (Benjamin Britten).

novo leto se je začelo, polno izzivov in novih dogodivščin, tako pri vas, kot pri nas. Tokrat smo za vas pripravili odgovore na vprašanja v zvezi s standardom MRS 38 – Neopredmetena sredstva. V nadaljevanju boste našli še nekaj nasvetov za zaključevanje leta 2013 ter definiranje in doseganje nadarjenosti.

V tej številki:
  • MRS 38 - Vprašanja in odgovori
  • Korporativno upravljanje – Definiranje in doseganje nadarjenosti
  • MSRP v središču – Zaključevanje leta 2013
  • Deloitte akademija februar 2014
  • Deloittova lestvica najbogatejših nogometnih klubov

Za morebitna vprašanja in predloge smo vam na voljo na naslovu: Katarina Kadunc in Tina Kolenc Praznik.

MRS 38 –Vprašanja in odgovori:

POGODBENO IZVAJANJE RAZISKOVALNO RAZVOJNIH DEJAVNOSTI ZA DRUGA PODJETJA
  • V: Če neko podjetje po pogodbi izvaja raziskovalno razvojne dejavnosti za drugo podjetje, ali takšne dejavnosti spadajo v obseg MRS 38?

O: Če neko podjetje izvaja raziskovalno razvojne dejavnosti za drugo podjetje, je računovodska obravnava teh stroškov obeh podjetij odvisna od vsebine pogodbe. Če podjetje, ki izvaja raziskovalno razvojne dejavnosti, zadrži tveganja in koristi iz naslova dejavnosti ter bo obvladovalo sredstva, ki se razvijejo, mora izdatke dejavnosti raziskav in razvoja obračunavati skladno z MRS 38 ter znotraj podjetja ustvarjeno neopredmeteno sredstvo pripoznati, ko so kriteriji po
tem standardu izpolnjeni.

Če izvajalec raziskovalno razvojne dejavnosti ne obdrži tveganj in koristi, ki iz njih izhajajo, ter obvladovanje sredstev, ki se razvijejo, pripade nasprotni stranki, potem prvo podjetje za slednje opravlja storitve in mora zato svoje dejavnosti obračunati v skladu z MRS 18 Prihodki ali MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih. Spodaj navedeni dejavniki lahko nakazujejo na to, da bodo tveganja in koristi iz raziskovalno razvojnih dejavnosti pripadle izvajalcu omenjenih dejavnosti:

• podjetje, ki izvaja raziskovalno razvojne dejavnosti, obdrži vse pravice intelektualne lastnine, ki jih razvije;

• podjetje, ki izvaja raziskovalno razvojne dejavnosti, prejme plačilo nasprotne stranke le v primeru, da so rezultati dejavnosti uspešni (t. j. rezultat izpolnjuje kriterije, ki jih določi nasprotna stranka);

• podjetje, ki izvaja raziskovalno razvojne dejavnosti, mora v skladu s pogodbo nasprotni stranki povrniti vsa sredstva, ki jih je od nje prejelo, ne glede na rezultat raziskovalno razvojnih dejavnosti; ali

• čeprav pogodba od izvajalca raziskovalno razvojne dejavnosti ne zahteva nikakršnega poplačila sredstev, prejetih s strani druge pogodbene stranke, lahko slednja zahteva poplačilo na podlagi opcije ali okoliščin, ki nakazujejo na možnost poplačila.

PREVREDNOTENJE ZNOTRAJ PODJETJA USTVARJENIH NEOPREDMETENIH SREDSTEV

Skupina je v zadnjih dveh letih razvila različne dele računalniške opreme, ki jih bo uporabljala za lastno rabo oziroma jih bo prodala morebitnim kupcem. Skupina je v skladu z MRS 38 usredstvila stroške razvoja, ki so nastali na stopnji razvijanja, in pripoznala neopredmeteno sredstvo v višini 1 milijona DE. Po dnevu poročanja je skupina začela pogajanja s tretjo stranko glede prodaje odvisnega podjetja, ki je lastnik omenjene programske opreme, oz. prodaje sredstev tega odvisnega podjetja. Prodajna cena na podlagi pogajanj znaša veliko več od knjigovodske vrednosti sredstev odvisnega podjetja (ki se pretežno nanaša na znotraj podjetja ustvarjeno neopredmeteno sredstvo in drugo računalniško opremo).

  • V: Ali skupina svojo interno razvito programsko opremo lahko prevrednoti?

O: Ne. Skupina znotraj skupine ustvarjenega neopredmetenega sredstva ne sme prevrednotiti, ker zanj delujoči trg ne obstaja (MRS 38.75). Delujoč trg obstaja le, če so predmeti, s katerimi se trguje, istovrstni, če so voljni kupci in prodajalci vedno na voljo in so cene javne (MRS 38.75).

Čeprav se je podjetje pridružilo pogajanjem o kupoprodaji, to ne zadošča pogojem za obstoj delujočega trga. Če bi delujoči trg v skladu z navedeno definicijo dejansko obstajal, bi bila cena, za katero bi bilo omenjeno sredstvo prodano, javna ter ne bi bila predmet pogajanj. MRS 38.87 navaja, da kupoprodajni dogovor med podjetjem in kupcem ne dokazuje obstoja delujočega trga.

NEPOGODBENO RAZMERJE Z ODJEMALCI IN PODOBNI PRIMERI

V nekaterih industrijah, kot je mobilna telefonija, lahko izvajalec storitev odkupi uporabniške baze obstoječih strank drugega izvajalca.

  • V: Ali nepogodbena razmerja z odjemalci in podobni primeri izpolnjujejo opredelitev neopredmetenih sredstev?

O: V skladu z MRS 38.16 razmerja z odjemalci in podobni primeri izpolnjujejo definicijo neopredmetenih sredstev, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:

◦ so zavarovana ali kako drugače obvladovana na podlagi pravnih pravic; ali
◦ zmožnost obvladovanja pričakovanih koristi iz naslova razmerij in ločljivost razmerij sta dokazljiva na podlagi 'menjalnih transakcij za ista ali podobna nepogodbena razmerja z odjemalci (razen kot del poslovnih združitev)'.

Podjetje vzpostavljene baze strank ali tržnega deleža običajno ne obvladuje. Mogoče je pričakovati, da bodo odjemalci od podjetja še naprej kupovali, a k temu navadno niso primorani.
Seveda v primeru, da je razmerje z odjemalci zavarovano s pravnimi pravicami, podjetje obvladuje prihodnje gospodarske koristi. Takšno obvladovanje lahko dokazuje tudi pridobitev nepogodbenega razmerja z odjemalci na podlagi ločene menjalne transakcije ali več menjalnih transakcij za podobna razmerja. Ker takšne menjalne transakcije dokazujejo tudi, da so razmerja z odjemalci ločljiva, se ta razmerja z odjemalci ujemajo z opredelitvijo neopredmetenega sredstva.
V opisanih okoliščinah cena nakupa uporabniških baz običajno presega vrednost obstoječih pogodb, pri čemer razlika med zneskoma predstavlja pričakovanje, da bodo obstoječi odjemalci pogodbe podaljšali, čeprav k temu niso obvezani. Menjalna transakcija lahko predstavlja zadosten dokaz, da podjetju omogoči pripoznanje razlike med vrednostjo plačila za
obstoječe pogodbe in njihovo vrednostjo kot ločljivo neopredmeteno sredstvo, čeprav obstoječi odjemalci svojih pogodb niso primorani obnoviti. (Tega ne smemo zamenjati s situacijo neposrednega plačila morebitnim odjemalcem kot spodbudnino za podpis pogodbe). Podoben primer je tudi ustreznost nepogodbenega razmerja za njegovo pripoznanje kot ločeno neopredmeteno sredstvo v sklopu poslovne združitve, kjer ima prevzeto podjetje vzpostavljen program zvestobe odjemalcev, za katerega veljajo določila OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev.
Ponazoritve MSRP 3 Poslovne združitve obravnavajo različne vrste neopredmetenih sredstev v povezavi z odjemalci, ki so bila pridobljena s poslovnimi združitvami, in njihovo ujemanje z opredelitvijo neopredmetenega sredstva.

OCENA, ALI SO SPLOŠNI POSREDNI STROŠKI 'NEPOSREDNO PRIPISLJIVI STROŠKI'

Podjetje A razvija izdelek v prostorih, ki so namenjeni izključno razvoju tega produkta. Kriteriji po MRS 38 za pripoznanje neopredmetenega sredstva na podlagi razvojnih dejavnosti so izpolnjeni. Podjetje A pričakuje, da bo prostore uporabljalo tudi po zaključku razvoja izdelka.

  • V: Kako morajo biti pripoznani denarni tokovi iz faktoringa v izkazu denarnih tokov?

O: MRS 38.66 določa, da 'nabavna vrednost znotraj podjetja ustvarjenega neopredmetenega sredstva obsega vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko le-ta deluje skladno z namenom poslovodstva'. Primeri neposredno pripisljivih stroškov so:

◦ stroški materiala in storitev, (u)porabljenih pri nastajanju neopredmetenega sredstva;
◦ stroški zaslužkov zaposlencev, ki izhajajo iz ustvarjanja neopredmetenega sredstva;
◦ plačila za registracijo pravnih pravic, in
◦ amortizacija patentov in licenc, ki se uporabljajo pri ustvarjanju neopredmetenega sredstva.

Stroški v povezavi s prostori bodo najverjetneje urejeni v skladu z MRS 38.67, ki navaja, da stroški prodajanja, splošnih služb in drugi posredni stroški niso sestavina nabavne vrednosti znotraj podjetja ustvarjenega neopredmetenega sredstva, 'razen če jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za uporabo'. Ali bodo takšni stroški obravnavani kot
'neposredno pripisljivi', je odvisno od strokovne presoje v posameznih okoliščinah. Da bi jih lahko uvrstili med 'neposredno pripisljive stroške', bi pričakovali, da do nastanka stroškov ne bi prišlo, če podjetje ne bi bilo vpleteno v razvojne dejavnosti.

V primeru najema prostorov bi bilo torej mogoče dokazati, da stroški najema predstavljajo neposredno pripisljive stroške, če ne bi izhajali iz udeleženosti podjetja pri razvojnih dejavnostih. Na primer, podjetje A bi lahko dokazalo, da:

• pred začetkom razvojnih dejavnosti prostorov ni imelo v najemu; in

• prostorov do nadaljnjega ne bi najelo za druge dejavnosti, če ne bi bilo udeleženo v razvojnih dejavnostih.

Če pa se razvojne dejavnosti opravljajo v prostorih, ki so v lasti podjetja A, bi to moralo pred začetkom izvajanja omenjenih dejavnosti dokazati, da bi se bilo mogoče stroškom, ki izhajajo iz stavbe (ali dela stavbe), v kateri se razvojne dejavnosti izvajajo, izogniti, kot v enem od naslednjih primerov:

• stavba (ali del stavbe) je posebej določljiva in bi bila lahko dana v podnajem posebej, če ne bi bila uporabljena za razvojne dejavnosti; ali

• stavba (ali del stavbe) bi se sicer uporabljala za izvajanje drugih dejavnosti, zaradi katerih je podjetje A najelo dodatne prostore.

Korporativno upravljanje – Definiranje in doseganje nadarjenosti

Kaj so elementi talentiranega vodstva in kdo jih mora zagotoviti? Deloittove raziskave kažejo, da obstajajo štirje glavni stebri, ki vodijo do dolgoročnega načrta za ustvarjanje talentov za bodoče vodstvo. To so:

1. Dobiti prave ljudi na prava mesta v organizaciji za uresničitev prednostnih nalog;
2. Ustvarjanje trajnostne organizacije, ki razvija naslednjo generacijo vodstva;
3. Graditi kulturo v podjetju, ki se ukvarja z visoko zmogljivostjo in ki prekaša konkurenco;
4. Oblikovanje organizacijskih modelov in politik za učinkovito zagotavljanje prihodnosti.

MSRP v središču – Zaključevanje leta 2013

Bilten: Zaključevanje leta 2013

Bilten obravnava več vprašanj s področja računovodskega poročanja, ki bi lahko bila pomembna za leto, končano 31. decembra 2013, in so posledica gospodarskih razmer, sprememb na področjih regulative, s poudarkom na spremembah v računovodskih standardih. Vključuje tudi pregled novih in dopolnjenih Mednarodnih standardov računovodskega poročanja.

Deloitte akademija - februar 2014

Preko svoje regionalne prakse za storitve finančnega svetovanja nudi Deloitte Srednja Evropa celostno paleto specializiranih svetovalnih in strateških storitev. Naši strokovnjaki pri svojem delu združujejo bogato investicijsko in bančno znanje ter opravljajo svetovalne storitve za področja poslovnih financ, storitve za podporo poslom, forenzične storitve in storitve reorganizacije, s katerimi za stranke zagotovijo maksimalne koristi in ohranjanje vrednosti.

  • Izzivi elektronskega poslovanja
    sreda, 12. februar 2014, 9:00, Dunajska 165, Ljubljana

◦ Obvladovanje tveganj informacijske tehnologije
◦ Tveganja, ki se pojavljajo v informacijski tehnologiji
◦ Obvladovanje tveganj v praksi
◦ Pogoste napake pri obvladovanju tveganj

  • Javno-zasebna partnerstva
    petek, 14. februar 2014, 9:00, Dunajska 165, Ljubljana

◦ 9.00 – 10.15 Praktične izkušnje nadzornika (Toni Balažič, predsednik uprave, Mercator d.d.)
◦ 10.15 – 11.00 Pravni položaj in odgovornost članov nadzornih svetov (Sanja Savič, vodja pravne službe, Deloitte in Blaž Žibret, pravnik )
◦ 11.00 – 11.15 Odmor
◦ 11.15 – 12.30 Praktične izkušnje nadzornika (Matej Pirc, član uprave, Slovenska odškodninska družba d.d.)
◦ 12.30 – 13.15 Zaključni govor in podelitev certifikatov (Franjo Bobinac, predsednik uprave, Gorenje d.d.)
◦ 13.15 – 14.00 Družabno kosilo

Deloittova lestvica najbogatejših nogometnih klubov

Skupni prihodki 20 najbogatejših nogometnih klubov na svetu so v sezoni 2012/13 znašali 5,4 milijarde evrov, kar je več kot 400 milijonov evrov oz. 8 % več kot v sezoni prej, ugotavlja 17. izdaja Deloittove lestvice najbogatejših nogometnih klubov (Deloitte Football Money League 2014).

Nekaj poudarkov iz lestvice:

• Real Madrid s prihodki v višini 519 milijonov evrov rekordno že deveto leto zapored zaseda prvo mesto na lestvici.

• Bayern München je na tretjem mestu prehitel Manchester United.

• Paris Saint-Germain se je s prihodki v višini skoraj 400 milijonov evrov povzpel na peto mesto.

• Galatasaray ostaja med prvimi 20 najbogatejšimi nogometnimi klubi na svetu, medtem ko je Fenerbahçe prvič na lestvici najbogatejših 20.

• Vsak klub, ki je na lestvici uvrščen do 30. mesta, letno ustvari več kot 100 milijonov evrov prihodkov…

Raziskava o prejemkih uprav in NS v obdobju 2010 - 2012

Raziskava o prejemkih članov uprav in nadzornih svetov v javnih delniških družbah v Sloveniji, ki smo jo konec leta 2013 v Deloittu izvedli v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije, je pokazala, da so povprečni bruto prejemki članov uprav in nadzornih svetov v obdobju 2007-2012 dosegli najnižjo vrednost v letu 2010. Prejemki uprav in nadzornikov se v letu 2012 še niso vrnili na raven pred krizo. O prejemkih članov uprav in nadzornikov so na panelu, ki ga je vodila mag. Barbara Žibret Kralj, razpravljali še dr. Eva Boštjančič, Oddelek za psihologijo FF Univerze v Ljubljani, mag. Zvonko Ivanušič, predsednik uprave, Sava RE, d. d., in predsednik NS Zavarovalnice Tilia, d. d., ter Borut Jamnik, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije in predsednik NS Telekoma Slovenije, d.d.

Ali ste našli kaj koristno?