Novice

Mednarodni računovodski standard MRS 19 – Zaslužki zaposlencev

Računovodske novičke, julij 2014

Dve besedi spremenita vse - začnimo takoj!” (Mary C. Crowley)

v tokratni izdaji računovodskih novičk bomo podrobneje pogledali standard MRS 19, nekaj novosti na mednarodnih računovodskih standardih ter pogled neodvisnega izkušenega svetovalca o vlogi upravnega odbora pri zagotavljanju etičnosti in skladnosti tveganja v podjetju.

MSRP v središču

Dopolnitev k MRS 39 in MRS 36

EU je v decembru 2013 sprejela dopolnitve k MRS 39 in MRS 36:

  • dodatek k MRS 39: Preoblikovanje izvedenih finančnih instrumentov in obračunavanje varovanja pred tveganjem
  • dodatek k MRS 36: Razkritja nadomestljive vrednosti nefinančnih sredstev

Več na spodnjih povezavah:

Dodatek k MRS 39
Dodatek k MRS 36

Predlog sprememb, k MRS 27, ki dovoljuje uporabo kapitalske metode v ločenih računovodskih izkazih

Več na povezavi: IASB proposes amendments to IAS 27 to allow the use of the equity method in separate financial statements

MRS 19 – Vprašanja in odgovori

OBVEZNOST IZPLAČILA BONUSA NA PODLAGI NADALJNEGA SLUŽBOVANJA V ADMINISTRATIVNEM OBDOBJU

Zaposleni so pogosto upravičeni do bonusa, ki se nanaša na njihov uspeh v določenem obdobju in je izplačan naknadno, glede na oceno uspešnosti. Večkrat je pogoj za bonus nadaljnje službovanje do dne izplačila, sicer pa je bonus brezpogojen. Na primer: podjetje z datumom poročanja na dan 30. 6. izplačuje bonuse za vsako poslovno obdobje zaposlenim, ki so med poslovnim obdobjem (obdobje zaslužkov) opravljali storitve in ki bodo na plačilni listi podjetja do 30. 9. Delež za bonuse je opredeljen kot odstotek dobička podjetja v poslovnem obdobju; naknadno obdobje med 1. 7. in 30. 9. je potrebno za določitev dobička podjetja in izplačila bonusa posameznim zaposlenim.

V: Ali bi morali pri obravnavi obdobja, v katerem se odhodki za bonus pripoznajo, upoštevati pogoj nadaljnjega službovanja (t.j. zahteva, da zaposleni ostanejo v delovnem razmerju tudi v trimesečnem administrativnem obdobju do 30. 9.)?

O: MRS 19 ne daje izrecnih navodil za ta primer. Po MRS 19 (2011).20 mora biti obveznost izmerjena in pripoznana kot odhodek, 'ker zaposlenci opravljajo delo, ki povečuje znesek, ki ga je treba plačati, če ostanejo zaposleni do konca določenega obdobja', kar odraža možnost, da bodo nekateri zaposlenci podjetje zapustili, ne da bi bonus prejeli.

Možna razlaga te zahteve v opisanih okoliščinah je lahko, da bi morali odhodke pripoznati, ko zaposlenci opravijo storitev, ki izplačljivi znesek povečuje. Ker se znesek bonusa ne poveča po obdobju zaslužka, je potrebno obveznost izmeriti na dan 30. 6. za celoten znesek, ki naj bi bil izplačan, ob upoštevanju pričakovanih odhodov zaposlencev.

Druga razlaga je lahko, da obveznost nastane, ko zaposleni storitve opravljajo v primeru zaposlitve do 30. 9., kar nakazuje na to, da bi morali pri obdobju, v katerem se odhodki za bonus pripoznajo, upoštevati tudi trimesečno administrativno obdobje. Ta razlaga je v skladu s pripoznavanjem odhodka v povezavi s plačilom z delnicami v odmerni dobi v skladu z MSRP 2 Plačilo z delnicami.

Ker standard MRS 19 ni dovolj jasen, sta možni obe razlagi, podjetja pa bi morala pri izbiri računovodske usmeritve uporabiti enega od teh dveh pristopov.

Vendar je treba upoštevati, da zgornja ugotovitev (t.j. da se lahko podjetje za računovodsko usmeritev odloči za enega od dveh pristopov) velja le, če je dodatno obdobje po naravi administrativno, kar velja samo v primeru, da je to dodatno obdobje sorazmeroma kratko.

DAN AKTUARSKEGA OCENJEVANJA

MRS 19 ne določa pogostosti vrednotenja niti za merjenje sredstev programa niti za določanje sedanje vrednosti obvez za določene zaslužke, zahteva pa dovolj pogosta vrednotenja, da se v računovodskih izkazih pripoznani zneski ne bodo bistveno razlikovali od zneskov, ki bi bili ugotovljeni ob koncu obdobja poročanja.

V: Ali mora biti izvedba podrobnega vrednotenja zaključena do konca poročevalskega obdobja?

O: Ne. Uporaba podrobnega vrednotenja obveznosti na dan pred koncem poročevalskega obdobja ni prepovedana, v kolikor temelji na posodobljenih podatkih o kakršnih koli pomembnih poslih ali drugih spremembah do konca obdobja poročanja.

Številna podjetja izvajajo aktuarska vrednotenja ob koncu vsakega obdobja poročanja, nekatera podjetja pa celotna aktuarska ocenjevanja opravljajo bolj poredkoma (npr. vsaka tri leta) in podatke posodobijo na koncu posameznega obdobja poročanja. Pomembni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri določanju pogostosti aktuarskega ocenjevanja, sta lahko spremenljivost gospodarskega okolja in vpliv ugotovljene obveznosti za določene zaslužke in stroškov na računovodske izkaze.

Čeprav domača zakonodaja morda ne zahteva letnega vrednotenja celotnega programa za potrebe izpolnjevanja zahteve po MRS 19 (2011).58, je potrebno določene vidike vrednotenja ob koncu vsakega obdobja poročanja ponovno preveriti (npr. poštena vrednost sredstev programa in finančnih predpostavk, kot sta diskontna mera in stopnja rasti plač). Demografske predpostavke, kot sta stopnja umrljivosti in stopnja fluktuacije zaposlenih, ne zahtevajo letnega preverjanja.

POZNEJŠA VLADNA UREDBA NOVEGA STROŠKA

V: Kako računovodsko obravnavamo spremembo, ki nastane kot posledica nepredvidene vladne uvedbe novega pomembnega stroška (npr. prispevek ali davek na bonitete) in se nanaša na obstoječo opredeljeno obveznost delodajalca za določene zaslužke, a to ne vpliva na končno boniteto, ki jo prejme zaposleni?

O: Spremembo je treba obravnavati kot spremembo aktuarske predpostavke (in ne kot spremembe programa).

MRS 19(2011).57(a)(i), MRS 19(2011).66 in MRS 19(2011).76 jasno določajo, da mora podjetje upoštevati vse dejavnike, ki bodo vplivali na končni strošek izplačila določenega zaslužka. Poleg tega pa je tudi v MRS 19(2011).76(b)(iv) navedeno, da aktuarske predpostavke zajemajo finančne predpostavke glede 'obveznosti za davek, ki so vključeni v program o prispevkih, ki se nanašajo na službovanje pred datumom poročanja ali na zaslužke, ki izhajajo iz tega službovanja'.

MRS 19 (2011).76 navaja, da so aktuarske predpostavke najboljše ocene podjetja glede spremenljivk, ki določajo končne stroške zagotavljanja pozaposlitvenih zaslužkov.

Če podjetje predpostavke o taki spremenljivki ne navede izrecno, pomeni, da dejansko domneva, da je vrednost takšnega elementa enaka nič. Kakršnakoli izhajajoča odstopanja od dejanskih zneskov pomenijo izkustvene prilagoditve.

V primeru spremembe v strošku zagotavljanja pozaposlitvenih zaslužkov brez spremembe zaslužkov, ki bodo izplačani zaposlenim, mora biti ta sprememba računovodsko obravnavana kot sprememba aktuarskih predpostavk.

IZPLAČILA ZA ZGODNJO UPOKOJITEV, RAČUNOVODSKO OBRAVNAVANA KOT ODPRAVNINA

Podjetje A zaposlene spodbuja k upokojitvi pri starosti 58 let in ne pri nacionalno določeni upokojitveni starosti 65 let. Poupokojitveni program, v katerem deluje podjetje A, je državnipokojninski načrt. Država določi pogoje prejemanja pokojnine za zaposlene, ki se upokojijo pred 65. letom starosti. Ta zaslužek ni sestavni del pogojev pogodbe o zaposlitvi oz. pogojev zaposlovanja, zato se lahko podjetje A vsako leto odloči, ali bo svojim zaposlenim ponudilo možnost zgodnje upokojitve. Takšna ponudba torej za podjetje A ni obvezna. Čeprav pokojnino za osebe, stare med 58 in 65 let, krije država, mora podjetje A financirati del plačil.

Zaposlenec lahko ponujeno zgodnjo upokojitev sprejme ali zavrne. Podjetje zgodnjo upokojitev običajno zaposlencem predlaga še pred dnem zgodnje upokojitve (to obdobje je lahko od nekaj mesecev do dveh let). Če zaposleni ponudbo zavrne, s službovanjem nadaljuje, dokler ne dopolni normalne upokojitvene starosti. Programi zgodnje upokojitve se običajno izvajajo za potrebe zmanjševanja delovne sile v izogib obveznim odpuščanjem. Podjetje lahko predlaga program zgodnje upokojitve določeni skupini zaposlenih.

V: Ali mora podjetje zgoraj opisane dogovore računovodsko obravnavati kot odpravnine v skladu z MRS 19?

O: Da. V skladu z MRS 19(2011).8 je odpravnina obveznost, ki nastane kot posledica odločitve zaposlenca, da sprejme ponudbo za odpravnino v zameno za prenehanje službovanja. V skladu s tem morajo biti zgoraj opisani dogovori obravnavane kot odpravnine. Če se plačilo ne navezuje na prihodnje službovanje zaposlenega, se celoten odhodek pripozna, ko delodajalec ponudbe za zgodnjo upokojitev ne more več preklicati.

Korporativno upravljanje – kako lahko upravni odbori zvišajo nivo etike in skladnost tveganja v podjetjih?

Keith Darcy, neodvisni izkušeni svetovalec pri Deloitte & Touche LLP, nekdanji vodja Združenja direktorjev za zagotavljanje etičnosti in skladnosti, izvršni direktor in član uprav pri več podjetjih za finančne storitve, je z nami delil svoj pogled na vlogo upravnega odbora pri zagotavljanju etičnosti in skladnosti podjetja, ki deluje v okolju prepreden s tveganji in regulatornim nadzorom. Razkril nam je nekaj dragocenih praks, ki bodo članom upravnih odborov v pomoč in razmislek.

Povezava do celotnega članka v angleškem jeziku Keith Darcy - Dvig nivoja etike in skladnost tveganja v podjetjih

Ali ste našli kaj koristno?