Novice

Mednarodni računovodski standard MRS 7 - Izkazi denarnih tokov

Računovodske novičke, November 2013

po krompirjevih počitnicah in martinovanju se bo zagotovo prileglo nekaj resnega čtiva, ki vam bo poleg prejšnjih objav pomagal strumno vkorakati v prihajajoče leto in se soočiti z izzivi, ki jih prinaša. Tokrat smo za vas pripravili odgovore na vprašanja standarda MRS 7 – Izkazi denarnih tokov, vodnik o tem, kaj dela uspešna podjetja uspešna ter zakaj je kultura podjetja navsezadnje pomembna.

V tej številki 

  • Vprašanja in odgovori
  • Korporativno upravljanje - Biti najboljši
  • Predstavitev Deloittovega finančnega svetovanja
  • Deloittova akademija november 2013  

Za morebitna vprašanja in predloge smo vam na voljo na naslovu: Katarina Kadunc in Tina Kolenc Praznik.

MRS 7 –Vprašanja in odgovori:

PRODAJNE TRANSAKCIJE S POVRATNIM NAJEMOM

  • V: Kako pripoznati prihodke od prodaje s povratnim najemom v izkazu denarnih tokov?

O: Pri nekaterih prodajnih pogodbah s povratnim najemom ne gre za 'prodajo' sredstva, temveč za posojilo, ki ga najemodajalec odobri najemniku (t.j. prodajas finančnim povratnim najemom), pri čemer omenjeno sredstvo nastopa kot jamstvo. Podjetje z računovodskega vidika sredstva ne odtuji. V tem primerumoramo prejemek od 'prodaje' sredstva obravnavati kot denarni tok iz finančne aktivnosti, in ne kot denarni tok iz naložbenja. Takšna obravnava sredstva jeskladna z obračunavanjem v izkazu vseobsegajočega donosa ter v izkazu finančnega položaja.
Ko pa je predmet posla dejanska prodaja sredstva in se uveljavi poslovni najem, se prejemki iz odtujitve sredstva upoštevajo kot denarni tok iz naložbene dejavnosti.

RAZVRSTITEV DENARNIH TOKOV IZ 'POSLOVANJA'
  • V: Katere denarne tokove je potrebno v izkazu denarnih tokov evidentirati kot 'poslovne'?

O: Kategorija 'denarni tokovi iz poslovanja' je namenjena predstavitvi denarnih tokov. Če določen denarni tok ne spada med naložbene ali finančne dejavnosti, potem je uvrščen kot denarni tok iz poslovanja.

Primeri denarnih tokov iz poslovanja so:

◦ denarna sredstva, ki jih podjetje prejme med letom na podlagi prodaje izdelkov in storitev (tako za izdelke in storitve, ki so bili prodani/opravljene v tekočem ali predhodnem obdobju, oziroma prejemki, kot za tiste, ki bodo izvedeni v prihodnjem letu);

◦ izdatki dobaviteljem med letom (za surovine ali izdelke za ponovno prodajo, najsi so bili dobavljeni v tekočem ali predhodnem obdobju ali bodo dobavljeni v prihodnjem letu);

◦ izdatki za plače zaposlenih;

◦ izdatki iz naslova dajatev in prispevkov v korist zaposlenim;

◦ izdatki za najem nepremičnin za poslovne namene;

◦ licenčnine, prejete v obdobju;

◦ denarni prejemki in izdatki zavarovalnega podjetja v zvezi s premijami in terjatvami, rentami in drugimi ugodnostmi po zavarovalnih policah;

◦ izdatki za zavarovalne premije;

◦ denarna plačila in vračila davka iz dobička, ki ne morejo biti posebej razpoznavna v okviru finančnih ali naložbenih dejavnosti;

◦ denarni tokovi na podlagi terminskih, opcijskih pogodb in pogodb o zamenjavi z namenom varovanja transakcije, ki je sama po sebi uvrščena kot poslovna, in

◦ denarni tokovi, ki izhajajo iz nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev in posojil za namene trgovanja.

◦ Podjetja se lahko sama odločijo, kako bodo predstavila dane oz. prejete obresti in dividende, torej jih lahko v določenih okoliščinah predstavijo kot denarne tokove iz poslovanja (glej MRS 7.31 - 7.34).

SPREMEMBA RAČUNOVODSKE USMERITVE – DEFINICIJA DENARNIH USTREZNIKOV

MRS 7.47 določa, da je 'posledico vsake spremembe v rešitvah pri opredeljevanju sestavnih delov denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, na primer spremembe pri razvrstitvi finančnih instrumentov, ki so bili prej obravnavani kot sestavina finančnega portfelja podjetja, potrebno objaviti v skladu z MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake'. Podjetje A je v tekočem letu prvič uporabilo presežek denarnih sredstev v blagajni za vezavo do 90 dni, ki ustreza definiciji denarnega ustreznika.

  • V: Ali mora podjetje A v skladu z MRS 7.47 razkriti omenjeni novi sestavni del denarnih ustreznikov?

O: Odvisno. Če je vezava do 90 dni med denarne ustreznike prvič vključena samo zato, ker je bil varčevalni račun odprt šele v tekočem letu, potem ne gre za spremembo računovodske usmeritve. Če je podjetje v preteklem obdobju imelo enake denarne ustreznike in jih je pripoznalo kot denarne tokove iz naložbenja, vendar je v tekočem obdobju sklenilo, da bi jih bilo ustrezneje razvrstiti med denarne ustreznike, čeprav se razlogi za njihovo posest niso spremenili, potem gre za spremembo računovodske usmeritve (v kolikor se vsebina računov in zneski na njih niso spremenili) in pričnejo veljati zahteve po MRS 8.

Ker MRS 7 poudarja razlog za posest določenih kategorij, so lahko istovrstne naložbe vsako leto drugače razvrščene, ne da bi to pomenilo spremembo računovodske usmeritve. Na primer: podjetje ima lahko v nekem obdobju kratkoročne obveznice za namene ustvarjanja donosa iz naložbe, zato te niso uvrščene med denarne ustreznike. V naslednjem obdobju, morda zaradi spremembe profila denarnega toka podjetja, ima lahko podjetje enake naložbe, ki pa so tokrat namenjene izpolnjevanju kratkoročnih obveznosti v zvezi z denarnimi sredstvi in so zato pripoznane kot denarni ustrezniki. V tem primeru gre za različni razvrstitvi obveznic v dveh zaporednih letih, kar pa ne povzroči spremembe računovodske usmeritve, zato primerljivi zneski ne smejo biti prevrednoteni.

FAKTORING
  • V: Kako morajo biti pripoznani denarni tokovi iz faktoringa v izkazu denarnih tokov?

O: MRS 7 ne nudi nikakršnih navodil glede obračunavanja odkupljenih terjatev v izkazu denarnih tokov. Pri odkupu terjatev (v nadaljevanju faktoring) brez regresa v okoliščinah, ki ustrezajo pogojem za odpravo pripoznanja teh terjatev, ni večjih težav z obračunavanjem. Prejemki, ki jih podjetju izplača faktor, so preprosto obračunani kot denarni tok iz poslovanja, torej kot bi jih neposredno izplačala stranka. Toda če gre za faktoring z regresom in so faktorjeva predplačila v izkazu finančnega položaja pripoznana kot prejeto posojilo/financiranje je primerno obračunavanje le-teh manj jasno.
MRS 7 zahteva razčlenitev denarnih tokov v skladu s standardnimi postavkami glede na vsebino navezujočih se transakcij. Če je faktoring po vsebini velja za finančno transakcijo, bi lahko trdili, da bi morali biti vsi prejemki s strani faktorja obravnavani kot denarni tokovi iz financiranja. Takšno obračunavanje bi bilo skladno z obračunavanjem finančnih najemov po MRS 7, kjer sklenitev najema velja za ne-denarno transakcijo in se zato ne pripozna v izkazu denarnih tokov. Glavni elementi izdatkov na podlagi najema se zato pojavljajo kot izdatek iz financiranja, vendar bi takšno pripoznavanje lahko vplivalo na precenjenost izdatkov iz financiranja oziroma podcenjenost izdatkov iz naložbenja. Toda obračunavanje finančnih najemov je po MRS 7 izrecno zahtevano in je tudi precej uveljavljeno.

Podobno načelo bi lahko veljalo tudi za odkupljene terjatve, vendar bi šlo za pomembnejše odstopanje, zato podjetje morda ne bi imelo nikakršnih denarnih tokov iz poslovanja, če bi
vse terjatve bile odkupljene z regresom. Resničnost in poštenost prikaza denarnih tokov podjetja na podlagi prikazovanja vseh prihodkov od prodaje kot denarne tokove iz financiranja pa se zdi vprašljivo. Prav tako je potrebno upoštevati, da MRS 7 ne obravnava obračunavanja odkupljenih terjatev, medtem ko zajema obračunavanje najemov.

Če menimo, da bi morali biti prejemki s strani faktorja obravnavani kot denarni tokovi iz poslovanja, in ne financiranja (saj gre v bistvu za terjatve do kupcev), potem se porodi novo vprašanje, in sicer: ali naj se vse denarne tokove prikaže kot tokove iz poslovne dejavnosti ali naj se kot prejeto posojilo/prejemki, izplačani s strani faktorja obračuna kot denarni tok iz financiranja. V tem primeru je prejemke s strani faktorja bolje obravnavati kot denarni tok iz financiranja, saj vpliva na nastanek denarnih tokov iz poslovanja, vključno z denarnimi tokovi s strani strank, kot da se odkup terjatev nikoli ne bi zgodil. Rezultat tega so tudi denarni tokovi iz financiranja, kot bi terjatve financirali s posojilom. Ne nazadnje to odraža tudi opredelitev pojma finančne dejavnosti po MRS 7 kot 'delovanje, katerega posledice so spremembe obsega in sestave … dolgov podjetja'.

Zaradi nejasnosti MRS 7 glede ustrezne rešitve za takšne posle morajo biti sprejete usmeritve jasno predstavljene.

LASTNE DELNICE
  • V: Kako v izkazu denarnih tokov razvrstiti denarne tokove, ki se navezujejo na nakup lastnih delnic?

O: V skladu s 33. odstavkom MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje nakupa lastnih kapitalskih instrumentov podjetja predstavlja transakcijo z lastniki (ki so se odrekli lastniškega deleža), in ne izgube ali dobička podjetja, zato je vsako plačano nadomestilo v kapitalu prikazano kot odbitek. Ko je nadomestilo izplačano v obliki denarnih sredstev, se denarni tokovi, ki iz njega izhajajo, razvrstijo med denarne tokove iz financiranja.

Korporativno upravljanje – Biti najboljši

Kultura za skeptike

Nova spletna izdaja "Kultura za skeptike - katalizator za strategijo " raziskuje, kaj je kultura, in zakaj je le-ta pomembna za organizacije. V sami osnovi je kultura podjetja tista, ki nam odgovori na zastavljena vprašanja s katerimi se soočajo zaposleni. Kaj moram narediti, da napredujem v tem podjetju? Kako se moram obnašati?

CFO Vpogled - Izkoriščanje treh pravil:

Že desetletja so študije upravljanja poskušala opredeliti lastnosti, ki razlikujejo resnično odlična podjetja od ostalih. Takšne študije so pogosto osredotočene nadejanja podjetja in na sprejem vrste odločitev njihovih vodij za doseganje visoke zmogljivosti, kar pa ne daje zagotovila drugim organizacijam, da ponovijo uspehob uporabi le-teh.

Morda bi bil bolj uporaben vodič: »kako izjemna podjetja razmišljajo?« in »kako se pravila odločanja pokažejo na dolgi rok ». Poglejmo si pravila, ki jih omenja priloženi članek, ki naj bi nekako razložila, zakaj nekatera podjetja bolje uspejo od svojih tekmecev, čeprav delujejo v podobnih okoliščinah.

Pravilo 1: Boljše pred cenejšim. Konkurira naj se v vsem razen ceni.

Pravilo 2: Prihodki pred stroški. Voditi vrhunsko donosnost s poudarkom na višjih cenah in višjih količinah.

Pravilo 3: Ni drugih pravil. Spremeniti vse z namenom, da se spoštuje prva dva pravila.



Predstavitev Deloittovega finančnega svetovanja

Preko svoje regionalne prakse za storitve finančnega svetovanja nudi Deloitte Srednja Evropa celostno paleto specializiranih svetovalnih in strateških storitev. Naši strokovnjaki pri svojem delu združujejo bogato investicijsko in bančno znanje ter opravljajo svetovalne storitve za področja poslovnih financ, storitve za podporo poslom, forenzične storitve in storitve reorganizacije, s katerimi za stranke zagotovijo maksimalne koristi in ohranjanje vrednosti.

Vrste storitev:

  • Finančni skrbni pregledi poslovanja
  • Javno-zasebna partnerstva
  • Nepremičninske rešitve
  • Poslovne finance in svetovalne storitve
  • Prevzemi
  • Storitve podpore poslom
  • Storitve reorganiziranja
  • Združitve

Deloittova akademija november 2013

Kakšna znanja si obetamo?

Program v novembru zajema vrsto zanimivih izobraževanj s področja računovodstva, davkov, korporativnega upravljanja in drugih aktualnih področij. Izobraževanja pripravljajo naši strokovnjaki v sodelovanju z zunanjimi predavatelji, njihovo vsebino pa iz leta v leto ustvarjamo skupaj z udeleženci, ki se zadovoljni vsakič znova vračajo po nova znanja. Poglejmo si
vsebino prihajajočih predavanj:

Deloitte akademija v novembru 2013:

  • Navigiranje po MSRP

Četrtek, 21 november 2013 9:00
Navigiranje po MSRP je sestavljeno iz 8 modulov, na katerih obravnavamo posamezne standarde s teoretičnega vidika, ki ga podpremo s praktičnimi primeri. Predavanja vodijo izkušeni pooblaščeni revizorji, zaposleni v revizijski hiši Deloitte, z večletnimi izkušnjami v praksi. Izobraževanje je namenjeno tudi družbam, ki sicer uporabljajo Slovenske računovodske standarde, saj med MSRP in SRS ni bistvenih razlik, v praksi pa se v primeru nejasnosti SRS običajno zatečemo k MSRP.

  • Izzivi elektronskega poslovanja

Sreda, 27 november 2013 9:00
Na izobraževanju bomo obravnavali posamezne »vroče« teme ter najnovejše trende, aktualne v časih elektronskega poslovanja. Ogledali si bomo priporočene prakse ter pogoste napake, ki se pojavljajo pri vsakdanjem delu. Izobraževanje je namenjeno vsem, ki jih zanima področje varnosti in upravljanja informacijskega okolja in tehnologije.

Ali ste našli kaj koristno?