Novice

Kako se slovenski pokojninski sistem primerja z drugimi po svetu?

Slovenski pokojninski sistem

V Sloveniji tristebrni pokojninski sistem pretežno sloni na prvem pokojninskem stebru, ki ga upravlja ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Drugi steber (PDPZ – prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) zaenkrat ne igra zelo pomembne vloge v primerjavi s prvim stebrom. Tudi v prihodnosti se pomembnost drugega stebra glede na trenutno stanje ne bo bistveno povečevala, saj so npr. povprečna mesečna vplačila praviloma nižja od 100 EUR 1 (podatek za leto 2019). Prav tako je pomembnost tretjega stebra pri varčevanju za pokojnino (npr. naložbena življenjska zavarovanja) manjša kot v razvitejših državah.

Kako se slovenski pokojninski sistem primerja z drugimi sistemi po svetu?

Nedavno je veliki globalni igralec na finančnih trgih Allianz objavil poročilo o pokojninskih sistemih po svetu 2. V njem analizirajo pokojninske sisteme na podlagi treh indeksov, trenutne makroekonomske in demografske slike države, vzdržnosti trenutnega sistema in primernosti za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda v starosti. Na skupni lestvici so najvišje Švedska, Belgija in Danska, medtem ko Slovenija zaseda 47. mesto izmed 70 analiziranih držav. Naše sosede Italija (18., visoko predvsem zaradi višine pokojnine), Avstrija (34.), Madžarska (45.) in Hrvaška (46.) so na lestvici pred nami. Naš sistem je nizko na lestvici predvsem zaradi starajoče se družbe in malo prostora za dodatne reforme (npr. nov dvig upokojitvene starosti ali postopen prehod na obvezni drugi steber se trenutno zdita težko izvedljiva ukrepa).

Kaj vidimo kot možne izboljšave?

V Sloveniji se poskuša z določenimi ukrepi, kot so določene ugodnosti pri zaposlovanju starejših in višanje odmernega odstotka ob ohranitvi zaposlitve po izpolnjenih pogojih za upokojitev, povečati vzdržnost sistema, a srednjeročno to ne bo dovolj. Podaljševanje življenjske dobe in nadaljnjo upokojevanje številčne baby boom generacije bo število upokojencev močno povečalo, zato bi bilo smiselno upokojitveno starost in/ali višino pokojnine vezati na pričakovano življenjsko dobo določene kohorte prebivalstva, kot so to uspešno naredili na Švedskem. Kljub obdobju nizkih obrestnih mer, je neizbežno tudi povečanje varčevanja v drugem in tretjem stebru, ki bi ga lahko okrepili z dodatnimi državnimi spodbudami.

Vsaka nadaljnja pokojninska reforma pa ne bi smela več spregledati načina financiranja zdravstvenega sistema in, še bolj pomembno, dolgotrajne oskrbe. Žal se zdi, da v Sloveniji vsako luknjo v pokojninski in zdravstveni blagajni pokrpamo iz državnega proračuna, nimamo pa pravih modelov in izračunov, s katerimi bi lahko predlagane rešitve hitreje ovrednotili in pomagali odločevalcem sprejemati informirane odločitve. V zadnjem času je aktualna ustanovitev urada za demografijo, ki se bo moral ukvarjati prav z zgoraj omenjenimi temami.

Naše izkušnje

Deloitte je že v različnih državah pomagal državnim inštitucijam pri razvoju mikrosimulacijskega modela, ki za osnovo vzame anonimizirane podatke prebivalcev iz administrativnih javnih baz in z uporabo najbolj aktualnih predpostavk ovrednoti trenutne in bodoče stroške pokojninskega sistema. To omogoči lažjo komunikacijo med različnimi deležniki in je osnova za pripravo nadaljnjih reform. Prav tako se lahko uporabi za boljšo informiranost posameznikov o višini pokojnine, ki jo lahko pričakujejo. Prav to je trenutno v Sloveniji ena izmed pomanjkljivosti, saj delovno aktivno prebivalstvo ne zna dobro oceniti višine pokojnino, ki jo lahko pričakujejo ob upokojitvi. Na podlagi modela bi lahko tudi mlajši zaposleni dobili informacije, kako bo njihova državna pokojnina odvisna od nadaljevanja karierne poti in višine plače. Če bi to informacijo združili še s pričakovano dodatno pokojnino, na katero lahko računajo iz drugega stebra, bi se lahko tudi lažje odločali, koliko in kako dodatno varčevati za starost.

___________

1 https://www.gov.si/teme/prostovoljno-dodatno-pokojninsko-zavarovanje/
2 Allianz Pension Report 2020
 

Ali ste našli kaj uporabnega?