CEE Banking M&A Study 2020

Vpogled

Raziskava o združitvah in prevzemih v bančnem sektorju Srednje in Vzhodne Evrope 2020

Banke soočene z velikimi izzivi: turbulentni časi bodo pospešili konsolidacijo

O raziskavi

Z veseljem objavljamo tretjo izdajo naše raziskave o združitvah in prevzemih v bančništvu Srednje in Vzhodne Evrope, ki pa je letos precej drugačna. Prvi dve raziskavi sta prikazovali uspešen bančni sektor v regiji z dobrimi obeti za prihodnost. Letos pa se banke zaradi pandemije COVID-19 soočajo z velikimi izzivi. Prave posledice krize bodo znane šele, ko dobimo finančne podatke za leto 2020, vendar pa ni dvoma, da je COVID-19 močno udaril po bankah v regiji.
Bančni sektor v Srednji in Vzhodni Evropi je bil pred COVID-19 v dobrem stanju.

Leta 2019 je povprečna kapitalska ustreznost znašala 20 %, slabih posojil je bilo sorazmerno malo in so še upadala, povprečna donosnost kapitala je znašala 12,7 %. Nenehna turbulenca pa je te številke močno poslabšala, kar je resen izziv za poslovodstvo in delničarje bank.

V razdrobljenem bančnem sektorju regije se je že pričela konsolidacija. V zadnjih letih smo priča številnim dogovorom za izstop ali racionalizacijo nestrateških akterjev v regiji, čemur botruje tudi močan apetit ključnih bank v panogi po prevzemih. V lanski uvodni besedi smo predvideli, da bodo manj uspešne banke zaradi pričakovane upočasnitve gospodarstva morda pod večjim pritiskom. Leto 2020 pa ni prineslo samo upočasnitve, temveč ogromno recesijo in globalno krizo. Poslabšane razmere močno vplivajo na donosnost in kapitalski položaj bank, čemur manjši, manj stabilni akterji na trgu morda ne bodo kos. Odpornost, zmožnost blaženja udarcev, ekonomija obsega in učinkovito poslovanje bodo za banke v tem času še toliko pomembnejši, medtem ko se bo večjim, bolj diverzificiranim bančnim skupinam odprla priložnost za selektivne prevzeme drugih, oslabljenih bank.

Glavne ugotovitve:

  • Banke v Srednji in Vzhodni Evropi so v krizo COVID-19 vstopile z močnim kapitalskim položajem. Količnik kapitalske ustreznosti (CAR) je v letu 2019 ostal stabilen, v povprečju je znašal 20,0 % oz. 0,2 odstotne točke več kot v letu 2018.
  • Povprečna donosnost regije je bila v letu 2019 dobra – donosnost kapitala je znašala 12,7 %, donosnost sredstev pa 1,5 %. Medtem ko je stopnja donosnosti v večini analiziranih držav ostala enaka ali se je rahlo zmanjšala, je Ukrajina zabeležila kar 33,5 % donos na kapital, ki je povečal povprečje regije. Visoka donosnost pa ne bo trajala večno, saj je zaradi pandemije postavljena pod velik pritisk.
  • Skoraj 60 % celotnih sredstev v sektorju je bilo v rokah največjih 15 bančnih skupin. Po kriteriju sredstev je največja bančna skupina v regiji še vedno Erste (8,7 % tržni delež, 8 držav); sledita ji KBC (7,8 % tržni delež, 4 države) in UniCredit (6,5 % tržni delež, 9 držav). Madžarska skupina OTP je zaradi strategije za rast s združitvami in prevzemi zabeležila največjo rast sredstev v regiji v zadnjih letih.
  • Delež slabih posojil v regiji je v letu 2019 v povprečju znašal 7,2 %, kar je 0,75 odstotne točke manj kot leta 2018. Za to sta najbolj zaslužna gospodarska rast in vztrajno čiščenje portfeljev bank, ki so ga spodbudili regulatorni organi. Povprečni delež slabih posojil v bančnem sektorju regije je bil konec leta 2019 na rekordno nizki ravni, zaradi česar je bil sektor sorazmerno dobro pripravljen na gospodarske izzive in udarce po kakovosti portfeljev, ki jih je prizadejala pandemija COVID-19.
  • V prihodnjem obdobju bo kakovost sredstev bank močno odvisna od kombinacije okrevanja gospodarstva in nadaljnje državne podpore. Podporne politike držav od izbruha pandemije igrajo ključno vlogo pri stabilizaciji kakovosti sredstev bank, in prezgodnji umik vladnih podpor bi lahko močno povečal neplačila v prihodnjem obdobju. Regulatorji spodbujajo zgodnje prepoznavanje slabih posojil in oblikovanje rezervacij zanje. S tem bi jih banke lahko bolje spremljale in pozneje tudi uspešno prodale.
  • Zakonodajni ukrepi za zaščito gospodarstva pred pandemijo (npr. moratoriji na posojila, selektivno sproščanje ukrepov za banke itd.) bi lahko do določene mere začasno prikrili dejansko nastalo gospodarsko škodo, vendar pa se pričakuje, da bo pandemija izjemno vplivala na kakovost portfeljev in dobiček bank.
  • Po številu transakcij združitev in prevzemov v regiji so bili med letom 2019 in septembrom 2020 najdejavnejši bančni trgi Baltskih držav (6 transakcij), Srbije (4 transakcije), Češke (3 transakcije) in Romunije (3 transakcije).
  • V tem obdobju sta bila najdejavnejša kupca v regiji madžarska banka OTP (3 transakcije) in skupina KBC (2 prevzema).
  • Na področju prodaje so bili v istem obdobju najbolj dejavni Société Générale (4 transakcije), Danske Bank (2 transakciji, 1 transakcija v teku) in Piraeus Bank (2 transakciji).
  • Banke Srednje in Vzhodne Evrope so v zadnjih letih v stabilnem makroekonomskem okolju dosegle izjemne rezultate. Ta ugoden trend pa je v prvi polovici leta 2020 prekinila pandemija COVID-19, ki je zavrla donosnost in kapitalsko ustreznost bank. V času gospodarske turbulence, ko igra ključno vlogo odpornost, je bančni sektor v regiji še vedno zelo razdrobljen na številne obrobne akterje s tako rekoč zanemarljivimi tržnimi deleži. Pričakujemo, da manjše, manj učinkovite in odporne banke zaradi pritiska na donosnost in kapitalskih izzivov ne bodo več mogle blažiti udarcev krize, zato se bo trend konsolidacije v prihodnjih letih nadaljeval in celo še pospešil zaradi krize COVID-19.

Več informacij najdete na spletni strani.

Luka Vesnaver, Odgovorni partner za finančno svetovanje
Luka Vesnaver, Odgovorni partner za finančno svetovanje

„Svoje stranke dejavno podpiramo pri konsolidaciji, ki smo ji priča v zadnjem času. Pri sodelovanju z direktorji bank opažamo, da akterji na trgu čakajo na dejanske posledice krize COVID-19, ki se bodo pokazale s postopnim opuščanjem moratorijskih režimov. Vendar pa bomo šele v prihodnjem obdobju izvedeli, kakšna bo dejanska škoda, ki bo po vsej verjetnosti pospešila trend konsolidacije na bančnih trgih v Srednji in Vzhodni Evropi.“

- Luka Vesnaver, partner v oddelku finančnega svetovanja, Deloitte Slovenija.

Ali ste našli kaj uporabnega?