Novice

Pregled poteka pogajanj v Evropski Uniji glede novega paketa bančnih reform

Finančne novičke, februar 2018

Pogajanja v Bruslju glede uvedbe novega paketa bančnih reform, znanega kot CRD5 / CRR2, so v decembru 2017 dosegla pomemben napredek.

Predlagani paket reform bo v evropsko zakonodajo prenesel pomembne parametre TLAC (Total Loss-Absorbing Capacity), NSFR (Net Stable Funding Ratio) in FRTB (Fundamental Review of the Trading Book). Kljub prihajajočim spremembam pa predlagani paket reform ne bo vseboval večine reform, dogovorjenih v okviru pogajanj za kapitalski standard Basel IV.
V nadaljevanju smo za vas povzeli časovnico in ključne točke pogajanj, ki so po našem razumevanju nastopile v zadnjih treh mesecih pogajanja o CRD5 / CRR2, pa tudi nadaljnje korake, ki bodo novi paket bančnih reform prenesli v zakonodajo.

Potek pogajanj in časovnica:

  • Svet Evropske Unije svojih internih pogajanj prejšnje leto ni zaključil, tako da se bodo ta nadaljevala v prvem četrtletju letošnjega leta. Najintenzivnejši pogovori bodo sicer potekali okoli nekaterih odprtih točk paketa reform, ki smo se jim podrobneje posvetili v nadaljevanju.
  • Medtem ko se interna pogajanja Sveta EU počasi zaključujejo, je Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (angl. Evropean Parliament's Economic and Monetary Affairs Committe, v nadaljevanju ECON) začel lastna interna pogajanja na temo CRD5 / CRR2, ki trenutno potekajo vzporedno z pogajanji Sveta EU. Pričakovati je, da ECON svojih končnih stališč glede paketa bančnih reform ne bo podal pred začetkom drugega četrtletja 2018.
  • Iz prejšnje točke sledi, da se usklajevanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom pred začetkom tretjega kvartala 2018 ne bodo začela. Medsebojna usklajevanja naj bi nato potekala od šest do deset mesecev.
  • Paket CRD5 in CRR2 naj bi predvidoma bil dokončan v drugem četrtletju 2019.

Tema trenutnih pogajanj so naslednja področja:

Temeljit pregled kapitalskih zahtev glede izpostavljenosti postavk trgovalne knjige (FRTB)

Eno od kompleksnejših področij pogajanj v sklopu novega paketa bančnih reform predstavljajo pogajanja o FRTB. Istočasno z bruseljskimi potekajo tudi pogajanja glede FRTB v Baselskem odboru za bančni nadzor (angl. Basel Committe on Banking Supervision, v nadaljevanju BSBC), kjer na novo ocenjujejo nekatere ključne elementa pregleda tržne knjige, vključno s t. i. testom P&L attribution. Več o spremembah, ki jih prinaša Basel IV, lahko najdete v novici »5 stvari, ki si jih morate zapomniti glede Basla IV«. Pogajanja na ravni EU potekajo tudi v smeri ponovne ocene poenostavljenega pristopa za banke z majhno izpostavljenostjo v trgovalni knjigi. Zdi se, da so se države članice EU ugotovile, da bo BCBS pogajanja zaključil pozneje in da sklepov odbora zato ne bo mogoče upoštevati v okviru CRD5 / CRR2, vendar nekatere države članice EU razmišljajo o tem, da bi Evropski komisiji podelile delegirano pristojnost, da CRR2 naknadno dopolni v skladu s sprejetimi sklepi v Baslu IV. Alternativa tej opciji je oblikovanje novega paketa bančnih reform − CRR3, ki bi predstavljal dokončen bančni regulatorni okvir Evropske unije.

Časovna neusklajenost pri pogajanjih med BCBS in Svetom EU je pripeljala do tega, da je Svet EU zaprosil za podaljšanje roka za implementacijo FRTB. Spomnimo: Evropska komisija je v začetku predlagala dvoletno obdobje za uvedbo FRTB, to obdobje pa bi se glede na novi predlog podaljšalo še za dve leti, torej do leta 2023. Podaljšanemu obdobju uvedbe FRTB bi nato sledila postopna uvedba kapitalskih zahtev za tržna tveganja s ciljem, da je konvergenca pri 100% dosežena po dveh letih, torej leta 2025.

Odločitev BCBS, da prestavi datum implementacije FRTB, bo nedvomno vplivala tudi na predviden terminski načrt Sveta EU za implementacijo CRD5 / CRR 2 v zakonodajo. Podrobnejša časovnica evropskih institucij bo verjetno znana v prvem četrtletju 2018.

Količnik neto stabilnega financiranja (NSFR)

Svet EU še ni oblikoval enotnega stališča glede upoštevanja standardov BCBS o 5-odstotnem pragu zahteve po stabilnem financiranju (angl. Required Stable Funding, v nadaljedanju RSF) za bruto obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. Svet EU je predlagal, da se prag RSF zaenkrat zniža na 5 odstotkov in tako sledi baselskim standardom, v prihodnosti pa se opravi pregled smiselnosti praga RSF. Številne države članice EU, kot tudi Evropski parlament, so sicer mnenja, da 5-odstotni prag ni postavljen dovolj konzervativno.

Podobna debata glede praga RSF je vzniknila tudi za t. i. REPO in obratne REPO posle. Veliko držav članic EU se zavzema, da bi implementirali nižji prag od tistega, ki ga predlaga BCBS, medtem ko se druge države zavzemajo za popolno skladnost z baselskimi standardi. Svet EU je predlagal, da se za REPO in obratne REPO posle uporabi nižji prag; pragova bi tako bila postavljena pri 5 % za REPO in 10 % za obratne REPO posle, pragova pa bi se nato začela zbliževati z baselskimi standardi in se po štiriletnem prehodnem obdobju z njimi tudi združila.

Razmerja moči in pristojnosti nadzornih organov držav članic EU

Originalen predlog Evropske Komisije za CRR2 je posameznim nadzornim organom držav članic EU omogočal možnost, da se odpovejo določanju kapitalskih in likvidnostnih zahtev na sub-konsolidirani ravni bankam, ki so del večje bančne skupine, sedež le-teh je pa lociran v drugih državah članicah EU. Predlog je naletel na velik odpor v državah članicah EU, ki nastopajo predvsem v vlogi držav gostiteljic. Te države so namreč mnenja, da bi možnost opustitve kapitalskih in likvidnostnih zahtev na sub-konsolidirani ravni spodkopala njihovo zmožnost varovanja in ohranjanja finančne stabilnosti bančne skupine. Močan argument za ohranitev kapitalskih in likvidnostnih zahtev na sub-konsolidirani ravni je tudi dejstvo, da t.i. bančna unija znotraj EU še vedno ni popolnoma dorečena in zaključena. Zaradi velikega odpora nekaterih držav članic EU je Svet EU možnost opustitve kapitalskih in likvidnostnih zahtev na sub-konsolidirani ravni na koncu v celoti umaknil iz osnovnega besedila.

Kapitalski blažilniki po stebru 2

Države članice EU so prav tako močno nasprotovale originalnemu predlogu Evropske komisije, da eksplicitno prepreči nacionalnim pristojnim organom, da sami postavijo kapitalske blažilnike po stebru 2 z namenom, da preko le-teh naslovijo makrobonitetna vprašanja v državi. Medtem ko se večina držav strinja, da steber 2 v teoriji ni namenjen za naslavljanje makrobonitetnih vprašanj, so države članice EU omenjeni predlog vseeno videle kot globok poseg v njihovo avtonomijo brez, da bi jim odobrili moč na drugih področjih makrobonitetne politike. Svet EU je nato poskušal preoblikovati ta del zakonodajnega predloga z podajo več načinov, ki bi omogočali ohranitev fleksibilnosti nacionalnim pristojnim organom. Konsenz na to temo zaenkrat še ni bil dosežen. Drugi predlogi glede stebra 2 v CRD5, vključno z podrobnejšim opisom razlik med zahtevami in smernicami glede kapitalskih zahtev po stebru 2, pa ostajajo del novega paketa bančnih reform.

Količnik Finančnega Vzvoda

Diskusije na temo sprememb glede količnika finančnega vzvoda so trenutno še v začetni fazi, saj so države članice že v zgodnji fazi pogajanj o novem paketu bančnih reform zasedle stališče, da bi bilo smiselno počakati dokončanje Baselskega okvirja glede novih pravil za količnik finančnega vzvoda, ki bo veljal za globalno sistemsko pomembne institucije (v nadaljevanju G-SIBs), preden sami nadaljujejo z pogajanji na tem področju. V decembru 2017 je BCBS glede količnika finančnega vzvoda za G-SIB banke dosegel konsenz, tako da je za pričakovati, da se bodo pogajanja Sveta EU v prvem polletju 2018 premaknila v smeri konkretizacije lastnih predlogov glede omenjenega količnika.

V nasprotju z predlogom BCBS je Evropski parlament tako predlagal, da bi vse G-SIB banke bile zavezane k minimalnemu regulatornemu količniku finančnega vzvoda, ki bi bil postavljen pri 4% (minimalni regulatorni količnik finančnega vzvoda za ostale banke bi ostal 3%).

Minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ( MREL)

Oblikovanje evropskega regulatornega okvirja za MREL je bila točka podrobne razprave Sveta EU v letu 2017, kljub obsežni obravnavi tematike pa še vseeno ostaja odprtih nekaj ključnih točk. Odprto tako ostaja vprašanje glede oblikovanja t.i. blažilnika stebra 2 za MREL. Blažilnik za steber 2 bi glede na trenutni predlog bil dodan na TLAC zahteve po stebru 1.

Države članice EU se v večini tudi nagibajo k ohranitvi maksimalne fleksibilnosti glede vzpostavljenih organov za reševanje. Države članice EU bi tako postavile steber 2 za MREL na nivoju posamezne banke, v ta namen pa so tudi nasprotovale predlogu Evropske komisije za omejitev dodajanja blažilnikov na osnovne MREL zahteve skozi uporabo blažilnika, ki temelji na tržnem zaupanju (t.i. Market Confidence Buffer ali MCB). V primeru, da bo omenjeni blažilnik vseeno ostal del regulative pa države članice EU zahtevajo, da se blažilnik obravnava kot neobvezno vodilo in ne kot regulatorna zahteva. Evropski parlament mora glede blažilnikov za steber 2 za MREL doseči še interni konsenz, obstaja pa tudi možnost, da bo diskusija šla v smeri, da se nacionalnim pristojnim organom podeli moč, da neobvezujoča vodila za spremenijo v regulatorne zahteve v primeru, da bo predpisano vodilo konstantno kršeno s strani bank.

Vmesna matična družba

Svet EU se je odzval na pozive držav članic EU za uvedbo bolj proporcionalnega t.i. Intermediate Parent Undertaking (IPU) režima. Trenutni predlog je, da se dovoli dvojna IPU struktura – po tem predlogu bi banke iz t.i. tretjih držav bile zavezane k regulatornima zahtevama za ločitev svojih poslovnih aktivnosti ter istočasni umaknitvi kriterija za opredelitev nekaterih bank kot G-SIB institucij (izvzetje G-SIBs institucij iz tretjih držav, katerih operacije znotraj EU ne dosegajo preostalih IPU kriterijev). Predlog ima zaenkrat podporo s strani večine v Svetu EU, čeprav Velika Britanija in Luksemburg še vedno močno nasprotujeta trenutnemu predlogu glede IPU.

Pri IPU ostaja odprto tudi vprašanje glede tveganja arbitražnih poslov s strani bank iz tretjih držav, ki za poslovanje v EU uporabljajo podružnice. Svet EU je kot odgovor na to vprašanje predlagal možnost, da se nacionalnim pristojnim organom podeli večjo moč pri nadziranju omenjenih podružnic, vendar pa se evropski enotni nadzorni mehanizem za banke (angl. Single Supervisory Mechanism - SSM) in enotni odbor za reševanje (angl. Single Resolution Board - SRB) še vedno močno nagibata v smeri, da bi takšne podružnice bile vključene v IPU strukturo.

Ali ste našli kaj uporabnega?