Novice

5 stvari, ki si jih morate zapomniti glede Basla IV

Finančne novičke, januar 2018

Po skoraj letu dni zastojev pri pogajanjih je Baselski odbor za bančni nadzor (angl. Basel Committee on Banking Supervision, v nadaljevanju BCBS) v začetku decembra 2017 oznanil, da je bil dosežen končni dogovor glede dokončanja Basel III kapitalskega standarda, znanega tudi pod imenom Basel IV.

Dogovorjeni paket novih kapitalskih standardov med drugim vsebuje:

  • posodobljen standardiziran pristop za izračun kreditnega tveganja (STA pristop),
  • omejitve pri uporabi pristopa za izračun kreditnega tveganja, ki temelji na notranjih bonitetnih ocenah (IRB pristop),
  • posodobljen standardizirani pristop za izračun operativnega tveganja,
  • kalibracija praga glede uporabe standardiziranega pristopa za izračun kreditnega tveganja,
  • okvir, ki določa višino dodatnega kapitala pri izračunu količnika finančnega vzvoda, ki bo veljal za globalno sistemsko pomembne institucije (G-SIBs).

Novi standard bo v evropski bančni sektor vnesel več jasnosti glede celovitega vpliva reform na kapitalsko ustreznost bank. Kljub dogovoru pa sprememb, ki jih prinaša Basel IV, ne smemo jemati kot končne. Pot do končne verzije in implementacije novega paketa kapitalskih standardov je še dolga in utegne bankam prinesti še dodatne izzive z vidika kompleksnosti in negotovosti.

Za vas smo v nadaljevanju povzeli 5 bistvenih novosti v Baslu IV, ki si jih je vredno zapomniti:

1. Dejavniki, ki so vplivali na končni dogovor glede Basla IV: Največ poudarek je bil kalibraciji praga pri uporabi standardiziranega pristopa za kreditno tveganje (v nadaljevanju STA pristop). Prag je bil v okviru Basla IV nastavljen na 72,5 %. Spomnimo: omejitev praga pomeni, da skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (v nadaljevanju RWA), izračunan na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB pristop), ne sme biti nižji od 72,5 % RWA, izračunanih po standardiziranem pristopu v skladu z Baslom III. Kalibracija omenjenega praga je predstavljala tudi najbolj pereči del pogajanj v sklopu novega kapitalskega standarda. Pri tem je treba poudariti, da bo natančen vpliv rekalibracije praga v veliki meri odvisen od dveh drugih dejavnikov, o katerih pa je bilo med pogajanji precej manj govora. Prvi dejavnik se nanaša na vprašanje, kako zelo »občutljiv« na tveganje bo po novih pravilih posodobljeni STA pristop za izračun kreditnega tveganja. Drugi dejavnik pa se nanaša na vprašanje, v kolikšni meri je bil BCBS konzervativen pri o omejitvi uporabe pristopa IRB za izračun kreditnega tveganja. Vsekakor se zdi, da je odločitev glede nastavitve praga na 72,5% RWA olajšalo sprejetje odločitve o precejšnjem zmanjšanju uteži tveganja, s pomočjo katerih se bo tehtalo izpostavljenosti, zavarovane z hipotekami.

2. Podaljšanje roka za implementacijo Basla IV: Čeprav je predvideni datum za implementacijo večine novih standardov 1. 1. 2022, je BCBS sprejela odločitev, da bo za implementacijo rekalibriranega praga za uporabo pristopa STA veljalo petletno prehodno obdobje. To se bo začelo leta 2022, in sicer pri višini 50 %. Prag se bo nato skoraj linearno višal, dokler ne bo dosegel dogovorjene meje 72,5 % v letu 2027. Namen prehodnega obdobja je institucijam omogočiti dovolj časa, da se pripravijo na morebitne dodatne zahteve po kapitalu, ki jih nalaga Basel IV.

3. Zaveze k implementaciji Basla IV: V zadnjih letih je bilo moč opaziti naraščajoče število primerov, ko so nacionalni zakonodajalci ali drugi pristojni organi mednarodne regulatorne standarde pred implementacijo prilagodili po svoje. Na to, kako pomembna je doslednost in usklajenost implementacije regulatornih standardov med državami članicami EU, je v svojih izjavah opozarjala tudi BCBS. Kljub pomislekom glede prilagajanja regulatornih standardov je precej verjetno, da se bo preoblikovanje enotne bančne regulative nadaljevalo tudi ob uvedbi Basla IV. Trenutno začrtana smer bo v prihodnosti za banke pomenila pomembne operativne, tehnološke in verjetno tudi strateške posledice. Podrobnejšo analizo vplivov preoblikovanja mednarodnih regulatornih standardov lahko najdete na tej povezavi.

4. Namere EU politike: Za uspešno implementacijo Basla IV bo skoraj definitivno potrebna nova zakonodaja na ravni Evropske unije. Ob tem si je potrebno zapomniti, da paket bančnih reform – trenutno v obravnavi v Bruslju (5th Capital Requirements Directive in 2nd Regulation, v nadaljevanju: CRD V in CRR II) – ne pokriva vseh področij, opisanih v Baslu IV. Za prenos novih kapitalskih standardov v prakso bo tako brez dvoma potreben dolgotrajen in kompleksen političen proces, ki se pa lahko v luči volitev v Evropski parlament in prisege nove Evropske Komisije v letu 2019 še dodatno zavleče. V procesu prenosa Basla IV v prakso bo prav tako veliko priložnosti za evropske zakonodajalce, da predlagajo spremembe, ki bodo odražale specifičnosti evropskega modela bančništva in ustaljenih praks. Pričakovati je tudi, da bodo države članice EU, kakor tudi člani evropskega parlamenta, v prihodnjih tednih podali tudi svoje komentarje glede pristopa k uvedbi Basla IV v evropsko zakonodajo.

5. Nekatere stvari še vedno niso dokončane: Čeprav so bila pogajanja glede Basla IV označena kot dokončno oblikovanje Baselskih kapitalskih standardov, še vedno obstaja veliko dejavnikov, ki lahko v luči širšega dogajanja na mednarodni ravni še vedno vplivajo na spremembe. Eden od ključnih dejavnikov je odločitev, da se temeljit pregled kapitalskih zahtev iz naslova izpostavljenosti v trgovalni knjigi (angl. Fundamental Review of the Trading Book, v nadaljevanju: FRTB), predviden za leto 2019, prestavi na leto 2022. Odlok tako odraža splošni trend najavljanja zamikov tudi pri implementaciji druge bančne regulative. Pri dosedanjem pregledu FRTB se je kot najbolj zahtevno izkazalo področje računanja in usklajevanja razlik med pripoznanimi učinki v izkazu poslovnega izida iz naslova izpostavljenosti v trgovalni knjigi, ki ga izračunajo v zalednih službah, ter enakim učinkom, ki ga izračunajo upravljalci tveganj (t.i. P&L attribution test) . Prav tako ostaja odprto vprašanje glede vplivanja državnega tveganja (angl. sovereign risk) na bilance bank.

Pot naprej

BCBS je z zaključkom pogajanj štafetno palico tako predal naprej svojim članicam. Te sedaj čaka naloga, da Basel IV prevedejo v zakonodajo, prav tako pa bodo morali svoje dodati tudi nadzorne institucije, ki bodo morale določiti način, s pomočjo katerega se bo novi kapitalski standard prenesel v prakso.
Naloga komercialnih bank glede Basla IV ostaja podobna kot pri implementaciji katerekoli druge regulative – treba bo natančno preučiti nove zahteve in predvsem ugotoviti vpliv na kapitalske zahteve in na trajnostni razvoj produktov. Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi vprašanju, ali bodo nadzorne institucije v okviru svojih pristojnosti uspele pripraviti teren za implementacijo Basla IV do leta 2022, ko naj bi novi kapitalski standard tudi začel veljati. Kompleksnost regulatornega področja, ki še posebej velja za mednarodne banke, bo tako ostal en od glavnih izzivov bančnega sveta tudi v prihodnje.

Ali ste našli kaj uporabnega?