Novice

Sedem razlogov, zakaj je MSRP 17 zanimiv

Finančne novičke, julij 2017

MSRP 4, "Zavarovalne pogodbe", je bil objavljen marca 2004, s čimer se je začelo iskanje celovite rešitve za računovodstvo zavarovalnih pogodb. V preteklem trinajstletnem obdobju so bili objavljeni številni novi predlogi predpisov, ki so pogosto sprožili razgrete razprave. Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je prejel preko 600 uradnih dopisov s komentarji potencialnih uporabnikov novega standarda.

Podaljševanje procesa in pogoste spremembe ključnih predpostavk projekta so ustvarile občutek, da standard nikoli ne bo objavljen, zato je pospešeno delo na tem področju v zadnjih letih nekoliko presenetilo. Revolucionarne spremembe, ki se naslanjajo na vse več primerov iz resničnega življenja, so pogosto povzročile nezadovoljstvo, zlasti ker so organizacijska in finančna prizadevanja, povezana z izvajanjem direktive Solventnost II, še sveže vtisnjena v spomin. Do 18. maja 2017 je še obstajalo upanje za nadaljnje prilagoditve, ki bi odložile začetek izvajanja standarda, vendar po uradni objavi MSRP 17 ni več možnosti za umik od korenitih sprememb v poročanju.

Glavni praktični izzivi, povezani z izvajanjem MSRP 17

1. Izbira modela za vrednotenje obveznosti

Splošni model, ki ga uvaja MSRP 17, predpostavlja, da se bodo zavarovalne obveznosti merile kot pričakovani prihodnji denarni tokovi (diskontirani po tržnih cenah), h katerim se bosta prišteli še prilagoditev tveganj in storitvena marža.

Zgornji splošni model dovoljuje dve prilagoditvi in eno poenostavitev.

Pristop dodelitve premij oz. "Premium Allocation Approach" (PAA) je podoben trenutnemu modelu, ki se uporablja pri premoženjskih zavarovanjih in premijskih rezervah. Z uporabo tega pristopa ni potrebno določiti posebne prilagodite tveganj in pogodbene storitvene marže, kar znatno poenostavlja vrednotenje obveznosti. Uporaba pristopa PAA je dovoljena predvsem za kratkoročne pogodbe (s trajanjem do 12 mesecev).

2. Obračunska enota (“Unit of accounts”)

Portfelj je opredeljen kot skupina pogodb, za katere veljajo podobna tveganja in se upravljajo kot enoten sklop. MSRP 17 zahteva, da družba razdeli svoj portfelj v skupine zavarovalnih pogodb, ki ob nastanku spadajo v eno od naslednjih skupin:

  • kočljive,
  • donosne, vendar z velikim tveganjem, da postanejo kočljive in
  • druge donosne pogodbe.

Dovoljena je nadaljnja členitev določenih skupin, pri čemer se v skupine lahko uvrščajo le pogodbe, izdane v istem dvanajstmesečnem obdobju (dovoljene so torej skupine za krajša obdobja). Skupine se ustanavljajo ob sklenitvi pogodb in jih ni mogoče naknadno ponovno oceniti.

3. Potreba po prilagajanju informacijskih sistemov

Potreba po izračunih na ravni obračunskih enot ima številne praktične posledice za IT sisteme. Zahteva po ločitvi več obračunskih enot pomeni, da bo morala družba imeti dostop do velikega števila specifičnih podatkov znotraj informacijskega sistema.

Poleg tega bo treba aktuarska računska orodja bolje vključiti v računovodske sisteme zaradi interakcije med spremembami v napovedih prihodnjih denarnih tokov, ki jih ustvarjajo aktuarski sistemi, in stopnjo pogodbene storitvene marže.

4. Metodologija prilagoditve tveganj

Eden od pomembnih elementov vrednotenja obveznosti po MSRP 17 je prilagoditev tveganj, ki se meri in predstavlja ločeno. Koncept prilagoditve je podoben konceptu meje tveganja, ki je sestavni del zavarovalno-tehničnih rezervacij za namene solventnosti, vendar ju loči nekaj pomembnih razlik.

Medtem ko metodologija izračunavanja meje tveganja ne omogoča bistvenih prilagoditev in jo opredeljujejo določbe delegirane uredbe, pristop IASB temelji na lastni presoji in zaznavi tveganja družbe. Družbe bodo imele precejšnjo diskrecijsko pravico pri opredeljevanju lastne metodologije prilagoditve tveganj. Uporaba sinergij z izračuni skladno z direktivo Solventnost II je lahko poceni in hitra rešitev, vendar pa morda ni optimalna z vidika upravljanja kapitala.

5. Pozavarovalne pogodbe

V skladu z novim standardom se bodo pozavarovalne pogodbe obravnavale kot ločene zavarovalne pogodbe. To bo imelo za posledico denimo potrebo po določitvi meja pogodb, prilagoditvi tveganj in, kjer je primerno, določitvi višine pogodbene storitvene marže. Posledično lahko poročanje o pozavarovanju postane zahtevnejše, kot je bilo doslej.

6. Izbira metode prehoda

Prepoznavanje obstoječega portfelja v skladu z novim standardom bo verjetno eden največjih izzivov za zavarovalnice. Pomen tega vprašanja odraža tudi ravnanje IASB, ki je imenoval posebno delovno skupino za obravnavo praktičnih vidikov prehoda.

IASB je nakazal, da morajo podjetja v svojem portfelju od 1. januarja 2020 dalje ceniti vse zavarovalne pogodbe z uporabo celovitega pristopa za nazaj. To pomeni, da se bodo morale za vse v preteklosti prodane pogodbe, ki so še vedno v pogodbenem portfelju, ponovno določiti cene glede na datum prodaje. Pri tem bodo družbe bodo morale uporabiti predpostavke, ki so se v preteklosti uporabljale za cenitve pogodb.

Zgoraj navedene zahteve so zelo restriktivne in postavljajo pod vprašaj možnost uporabe celovitega pristopa za nazaj v za primeru pogodb, ki so bile prodane več let pred začetkom veljavnosti standarda. Za to bi bile potrebno informacije o dejanskem izvajanju vseh predpostavk za posamezne pogodbe, informacije o dejanskih nastalih stroških (vključno s stroški pridobivanja strank) itd. Uporaba celovitega pristopa za nazaj se zdi realistična v primeru prodaje v preteklih nekaj letih (odvisno od kakovosti podatkovnih baz, ki jih ima družba na voljo).

IASB se zaveda morebitnih težav, povezanih z uporabo celovitega pristopa za nazaj in je predlagal dve poenostavitvi - prilagojeni pristop za nazaj in pristop vrednotenja po pošteni vrednosti. Poenostavitve so sprejemljive le, če družba dokaže, da uporaba celovitega pristopa za nazaj za določeno skupino zavarovalnih pogodb ni možna. V primerih, ko je bil standard že objavljen in je bil obseg podatkov, ki so potrebni za celovit pristop za nazaj, že opredeljen, družbe ne bodo mogle trditi, da zbiranje takih podatkov (in uporaba celovitega pristopa za nazaj) za prodajo od med leti 2018 do 2019 ni bilo izvedljivo.

7. Nova oblika poročanja

Eden od pomembnih razlogov za razvoj novega standarda je želja po bolj usklajenem poročanju po gospodarskih panogah.

Rešitev, ki jo predlaga IASB, se nanaša na načelo enakovrednosti koristi in prispevkov. Zato se pri izkazovanju prihodkov informacije o prispevkih nadomestijo z informacijami o koristih ter odbitkih za prilagoditev tveganj in pogodbeno storitveno maržo.

Sprememba pristopa, ki jo predlaga IASB, ima lahko številne posledice za trg in znotraj družb. Večja primerljivost z drugimi gospodarskimi panogami in širši nabor razpoložljivih podatkov bodo analitikom omogočili, da pridobijo več informacij o finančnem zdravju posameznih zavarovalnic, kar lahko spodbudi vlaganja v zavarovalniški sektor.

Zaključek

Zahteve MSRP 17 bodo imele za posledico potrebo po implementaciji številnih zahtevnih postopkov, vezanih na pripoznavanje in vrednotenje zavarovalnih pogodb. Analiza MSRP 17 je pokazala, da bodo za zavarovalnice najbolj zahtevna naslednja področja:

  • Spremembe v informacijskih sistemih bodo zahtevale obdelavo velikih količin podatkov, pri čemer ne sme biti ogrožena kakovost podatkov; prav tako se bodo osredotočile na avtomatizacijo izračunov,
  • Nove zahteve po poročanju, zlasti v zvezi z razkritji, bodo poudarjale občutljivost informacij,
  • Izbira metode prehoda bo vplivala na sredstva podjetja,
  • Zahteva za izračune na ravni obračunske enote prispeva k zapletenosti procesa implementacije,
  • Zaradi obsežnega seznama sprememb je potrebno zagotoviti, da ima družba potrebna znanja in sposobnosti za uspešno izvajanje zahtev. Poudarek je na medoddelčnem sodelovanju, zlasti med računovodskimi in aktuarskimi oddelki.
  • Pričakovano je, da bodo stroški izvajanja MSRP 17 precej presegli stroške izvajanja S II.

Upoštevajoč pomembne spremembe in izzive, ki jih prinaša MSRP 17, bo potrebno triletno prehodno obdobje preudarno izkoristiti za pripravo na dokončno implementacijo. Uvedba zahtevanih sprememb bo obsežen projekt, ki bo vključeval računovodske, aktuarske in IT oddelke. Uporabniki se bodo morali podrobno seznaniti z učinki, ki jih bo imel standard na profile dobička, obračune in KPIje. V tej ključni fazi je pomembno določiti vrzeli, pripraviti načrt pripraviti načrt za izvedbo tega projekta, zagotoviti njegovo financiranje in krepiti znanje in zavedanje glede posledic novega standarda med vodstvenimi delavci.

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics