Ali se LIBOR poslavlja?

Regulativni organi, ki nadzirajo finančne institucije po vsem svetu, so pozvali k prehodu od uporabe LIBOR-ja kot osnovne referenčne obrestne mere za določanje kratkoročnih obrestnih mer na alternativne, netvegane obrestne mere. LIBOR je trenutno najbolj uporabljana referenčna obrestna mera, ki podpira velik del svetovnih kreditov in na kreditih temelječe vrednostne papirje. Ocenjeno je, da LIBOR na svetovni ravni podpira približno 350 bilijonov dolarjev bruto nominalne vrednosti finančnih instrumentov.

Prehod od uporabe LIBOR-ja na druge referenčne obrestne mere je tema pogovorov že vse od leta 2014, ko je Odbor za finančno stabilnost (FSB) pozval k reformi glavnih svetovnih referenčnih obrestih mer. Julija 2017 je Andrew Bailey, direktor regulativnega organa v Združenem Kraljestvu, napovedal, da FCA najpozneje do konca leta 2021 od bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, ne bo več zahtevala, da predložijo informacije, potrebne za določitev za LIBOR-ja. To pomeni, da LIBOR po tem datumu ne bo več zanesljiva referenčna obrestna mera za medbančno posojanje. LIBOR je referenčna obrestna mera, ki se sicer upravlja v Veliki Britaniji, vendar pa se uporablja po vsem svetu. Prekinitev objavljanja LIBOR-ja bi posledično lahko imela zelo velik vpliv na globalni finančni sistem.

Dodaten zaplet pri prehodu na alternativne referenčne obrestne mere predstavlja tveganje, da bo Velika Britanija marca 2019 izstopila iz EU skozi t. i. »no deal« scenarij. Ker je LIBOR znotraj EU trenutno uradno potrjen kot ena izmed primernih referenčnih obrestnih mer (zapisano v Uredbi št. 2016/1011, imenovani tudi EU BMR), bi no deal scenarij Brexita lahko obravnaval Veliko Britanijo kot tretjo državo, posledično pa bi lahko bil v skladu z Uredbo EU BMR tudi LIBOR obravnavan kot referenčna obrestna mera iz tretje države. To bi pomenilo, da bi ICE Benchmark Administration, ki deluje kot upravitelj LIBOR-ja, moral omenjeno referenčno obrestno mero ponovno prijaviti za priznanje v skladu z Uredbo EU BMR.

J. Christopher Giancarlo, predsednik upravnega odbora komisije Združenih Držav Amerike za trgovanje z terminskimi pogodbami na blago, je v svojem govoru 12. julija 2018 že poudaril, da ukinitve LIBOR-ja ne smemo obravnavati kot eno od možnosti, ampak kot dejstvo. Švicarski in britanski regulativni organi so že stopili v stik z finančnimi institucijami pod njihovim nadzorom z namenom, da opozorijo upravne odbore le-teh na potrebo po celoviti in poglobljeni analizi tveganj, povezanih z prehodom na alternativne referenčne obrestne mere. Pričakovati je, da bodo tudi evropski regulativni organi začeli proaktivno delovati v tej smeri.

Glede na kompleksnost, ki jo bo ustvaril prehod od uporabe LIBOR-ja na alternativne obrestne mere za finančne institucije, bo omenjena sprememba verjetno predstavljala enega od večjih transformacijskih projektov, kar so si jih finančne institucije zadale v nedavni zgodovini.

Za pripravo na lažji prehod na alternativne obrestne mere smo pri Deloittu pripravili poročilo, v katerem smo analizirali tri korake, ki bi vodstvu finančnih institucij pomagali pri omenjeni tranziciji. V poročilu boste prav tako našli glavna tveganja, s katerimi se bodo po našem mnenju srečale finančne institucije, ter primer tranzicijskega načrta, ki bo vam v pomoč pri pripravi na omenjeni prehod.