Sporočila za medije

Deloitte CE TOP 500 2016

Sedemnajst slovenskih družb na letošnji Deloittovi lestvici 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi

Ljubljana, 15. september 2016 - Na letošnjo lestvico 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi, ki jo že deseto leto zapored objavlja največja svetovalno-revizijska družba na svetu Deloitte, se je uvrstilo 17 slovenskih družb. Najvišje uvrščeni slovenski predstavnik na lestvici je tudi letos skupina Petrol na 30. mestu (lani na 28.), na 48. mestu pa ji sledi skupina Mercator (lani 50.). V sektorju bančništva edina slovenska banka med največjimi 50 v regiji ostaja NLB na 19. mestu (lani na 18. mestu), medtem je med 50 največjimi zavarovalnicami tudi letos mogoče najti pet slovenskih; najbolje uvrščena tudi tokrat ostaja Zavarovalnica Triglav, ki že tretje leto zapored trdno drži 6. mesto.

Kot kaže lestvica, je 500 največjih podjetij v Srednji Evropi v letu 2015 skupaj zabeležilo kar 3,5-odstotno rast prihodkov. To je več kot je bila v lanskem letu zabeležena rast BDP-ja v večini držav, iz katerih prihajajo podjetja, ki so na tokratni lestvici, z izjemo Češke (4,6 %), Romunije (3,8 %) in Poljske (3,6 %). Gospodarsko rast v regiji je večinoma povzročila povečana zasebna potrošnja v največjih gospodarstvih v regiji (Poljska, Madžarska, Češka, Romunija). Deloittovi strokovnjaki ocenjujejo, da bi bila rast še višja, če ne bi regije zaznamovala geopolitična napetost v Ukrajini, zaradi katere je BDP te države lani upadel za skoraj 10 % (9,9 %), in nizke cene nafte, ki so povzročile 8,1-odstotni upad prihodkov v naftni industriji na splošno.

Pregled ostalih panog kaže precejšnjo porast prihodkov v panogah proizvodnje in široke potrošnje (7,4-odstotna rast) ter transporta (4,1-odstotna rast). K rasti prihodkov v proizvodnji je največ prispevala rast prihodkov v avtomobilski industriji, v kateri so podjetja v povprečju skupaj zabeležila skoraj 13-odstotno rast (12,9 %). Tako ni presenetljivo, da so med desetimi največjimi družbami v Srednji Evropi letos kar trije proizvajalci avtomobilov, še eden več kot lani: Škoda Auto na tretjem mestu in Audi Hungarian Motor na šestem ter Volkswagen Slovakia na osmem mestu.

Pozitivna novica o rasti prihaja iz panoge gradbeništva (na letošnji lestvici so štiri gradbena podjetja s Poljske in štiri s Češke), ki je po hudem padcu prihodkov v letih 2012 in 2013 letos zabeležila kar 19-odstotno rast prihodkov, na račun povečanja prihodkov iz gradnje železnic, splošnega gradbeništva ter inženiringa. Visoko rast v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bila rast do 2,6-odstotna, v letu 2015 beleži tudi panoga znanosti o življenju in zdravstvo (5,7-odstotna rast).

Čeprav sektor energetike in virov tudi letos beleži padec prihodkov zaradi padca cen nafte in premoga, na prvih dveh mestih, enako kot lani, ostajata poljska naftna družba PKN Orlen z več kot 21 milijardami evrov prihodkov od prodaje (17,2-odstotni upad prihodkov glede na lani) in madžarska naftna družba MOL z več kot 13 milijardami evrov prihodkov od prodaje (15,6-odstotni upad prihodkov glede na lani). Na tretjem mestu ostaja češki avtomobilski velikan Škoda, ki je v primerjavi z lanskim letom svoje prihodke povečal še za 6,3 %.

Med 500 največjimi družbami v Srednji Evropi je na letošnji Deloittovi lestvici tudi tokrat daleč največ poljskih, in sicer več kot tretjina (182), sledijo jim češke družbe (74), madžarske (67) in ukrajinske družbe (29). Gledano po sektorjih dobro tretjino vseh družb na lestvici predstavljajo družbe iz sektorja potrošnje in transporta (183), sledijo pa jim družbe iz sektorja energetika in viri (131).

Slovenske družbe na lestvici

Na letošnjem seznamu največjih družb v Srednji Evropi je 17 slovenskih družb, kar je tri manj kot lani - z lestvice so izpadle Elektro Energija, ACH in skupina GEN energija. Večina slovenskih družb na lestvici prihaja iz sektorja potrošnje in transporta (7 družb) ter energetike in virov (6 družb), medtem ko sektor farmacije zastopata dve družbi, sektor telekomunikacij in proizvodnje pa po ena. Najvišje uvrščena slovenska družba je tudi letos skupina Petrol, ki je v letu 2015 ustvarila slabe 4 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,6% manj kot v letu 2014. Ta poslovni rezultat Petrol uvršča na 30. mesto na lestvici (lani 28.). Petrol je zabeležil padec prodaje na področju naftnih derivatov, saj so bile cene bencina v povprečju nižje. Petrolu sledijo skupina Mercator (48. mesto, lani 50.), skupina GEN-I (90. mesto, lani 137.), Poslovni sistemi Mercator (122. mesto, lani 114.), skupina Gorenje (148. mesto, lani 146.), skupina Krka (162. mesto, lani 153.) ter skupina HSE (151. mesto, lani 90.), pri čemer je padec v uvrstitvi na lestvici slednje večinoma posledica neprimerljivosti podatkov med leti 2014 in 2015.

Lan Filipič, višji manager v oddelku poslovnega svetovanja: »Skupini GEN-I je velik skok na lestvici uspel predvsem zaradi povečanega obsega trgovanja. Družba je v preteklem letu namreč nadaljevala z razvojem trgovanja s produkti s krajšo ročnostjo (znotraj-dnevno trgovanje) in z izvedenimi finančnimi instrumenti. Povečane prihodke iz trgovanja si lahko razlagamo z dejstvom, da je podjetje napredovalo pri vzpostavitvi sistema za zajem realnih podatkov ter upravljanje s proizvodnjo in porabo končnih odjemalcev na trgu sistemskih storitev v Avstriji. GEN-I tako bolje deluje na znotraj-dnevnem trgu, trgu odstopanj in trgu sistemskih storitev. Dodatno sta k skoku pripomogla povečanje prodaje zemeljskega plina, ki postaja vse pomembnejša dejavnost podjetja, in pa velika porast gospodinjskih odjemalcev elektrike, ki je bila posledica licitacije prek Zveze potrošnikov Slovenije v okviru akcije 'zamenjaj in prihrani'

Še naprej se na lestvici navzgor pomika Revoz (196. mesto, lani 238. mesto, predlani 346.). Rast gre pripisati predvsem pričetku proizvodnje novega Twinga (Twingo III) in štirisedežnega Smarta (Smart Forfour). Prav tako je rast prihodkov in vidno izboljšanje na lestvici zabeležilo podjetje Impol 2000 (421. mesto, lani 463., 12,3-odstotna rast prihodkov), medtem ko od obeh farmacevtskih podjetij na lestvici rast prihodkov beleži le Lek (4-odstotna rast; 187. mesto, lani 186.), Krka beleži 2,3-odstotni upad prihodkov in pomik na lestvici navzdol za 9 mest (162. mesto, lani 153.), kar je predvsem posledica nižjih prihodkov na Ruskem trgu. Vsa ostala slovenska podjetja na lestvici so opazno nazadovala: Telekom Slovenije na 304. mesto (lani 281.), skupina SIJ na 340. mesto (lani 304.), Spar Slovenija na 322. mesto (lani 306.), OMV Slovenija na 385. mesto (lani 316.), TUŠ Holding na 381. mesto (lani 332.), Engrotuš na 485. mesto (lani 438.) ter Kolektor na 489. mesto (lani 471.).

Delež slovenskih družb na srednjeevropski lestvici se sicer v zadnjih letih ni posebej spreminjal. Njihovo število se giblje od okoli 18 (predlani) in 20 (lani), letošnjih 17 slovenskih družb na Deloittovi lestvici 500 največjih družb v Srednji Evropi predstavlja 3,4-odstotni delež. Slovenija ima tudi letos več družb na Deloittovi lestvici kot ostale države nekdanje Jugoslavije: na lestvici je letos 13 hrvaških družb, 7 srbskih, dve iz Bosne in Hercegovine in ena iz Makedonije. »Glede na višino prihodkov se je letos med državami nekdanje Jugoslavije najvišje uvrstil hrvaški Agrokor, in sicer na 11. mesto, kar je kar za enajst mest višje kot lani. Rast lahko v veliki meri pripišemo prevzemu večinskega deleža v Mercatorju. Sledita slovenska Petrol na 30. mestu in skupina Mercator na 48. mestu, na 53. mestu pa je hrvaška INA. Skupno ima Hrvaška štiri družbe v top 100, Slovenija pa tri,« dodaja mag. Sanja Savič, vodja Deloitte Legal.

Največje banke in zavarovalnice v Srednji Evropi

Poleg lestvice 500 največjih gospodarskih družb Deloitte vsako leto objavlja tudi lestvici 50 najmočnejših bank in zavarovalnic v Srednji Evropi. Tako kot v prejšnjem letu na prvem mestu med bankami ostaja poljska banka PKO BP, ki je svoja sredstva v letu 2015 povečala še za 7,4%. NLB je tudi letos edina slovenska banka na lestvici, in sicer na 19. mestu (lani 18.). Iz držav na območju nekdanje Jugoslavije so na lestvici še tri hrvaške banke, in sicer Zagrebačka banka (11. mesto, lani 12.), Privredna banka Zagreb (25. mesto) in Erste Croatia (31. mesto, lani 28.). Skupno so se sicer sredstva 50 največjih bank v srednji Evropi povečala na 734 milijard evrov oz. za 5,8 %. To potrjuje stabilizacijo bančnega sektorja in je večinoma usklajeno z rastjo BDP.

Lan Filipič, višji manager v oddelku poslovnega svetovanja: »Mnoge banke so se lotile tradicionalnih ukrepov znižanja stroškov, medtem ko jih je zelo malo dejansko poseglo v svoje poslovne modele ali interne procese. Digitalizacija tako še vedno predstavlja velik izziv, a hkrati tudi priložnost za izboljšanje dobičkonosnosti prek znižanja stroškov, dolgoročno po nekaterih ocenah tudi do 40 %. V 2015 večjih digitalnih transformacij ni bilo, zato lahko v 2016 pričakujemo, da bodo finančne institucije posvetile več pozornosti temu področju. Inovacije lahko pričakujemo predvsem na področju mobilnega plačevanja, olajšanega izvajanja transakcij, instantnega povečanja limita, investiranja in mnogih drugih novih digitalnih funkcionalnosti

Med zavarovalnicami tudi letos na prvem mestu ostaja poljska PZU z dobrimi štirimi milijardami evrov skupne obračunane premije. Med slovenskimi zavarovalnicami je tudi tokrat najboljšo uvrstitev dosegla Zavarovalnica Triglav, ki ostaja na 6. mestu. Poleg Zavarovalnice Triglav so na letošnji Deloittovi lestvici 50 največjih zavarovalnic v regiji še štiri slovenske zavarovalnice, in sicer Sava RE (13. mesto, enako kot lani), Adriatic Slovenica (28. mesto, enako kot lani), Vzajemna (30. mesto, lani 31.), in Zavarovalnica Maribor (34. mesto, lani 32.). Slovenski zavarovalni trg, ki ima še vedno največji delež kosmate premije v BDP oz. premije na prebivalca, je najbolj razvit trg na območju nekdanje Jugoslavije s skupno premijo v višini dobri dve milijardi in pol evrov v letu 2015. Zavarovalnica Triglav ostaja daleč največja med zavarovalnicami iz držav nekdanje Jugoslavije, čeprav je letos zabeležila padec premije (v letu 2015 je zabeležila 3,5-odstotno rast). Največjo rast premije med slovenskimi zavarovalnicami je v letu 2015 zabeležila Vzajemna (6,7 %), a je na lestvici napredovala le za eno mesto (30. mesto, lani 31.). Premija se je za skoraj 4 % (3,9 %) lani zvišala tudi Savi RE, ki pa ostaja na 13. mestu. Na drugi strani sta Adriatic Slovenica (28. mesto) in Zavarovalnica Maribor (34. mesto) zabeležili manjši padec premije, prva za 1,3 %, druga pa za 0,3 %.

Metodologija:

Deloittova lestvica 500 največjih družb v Srednji Evropi je sestavljena na podlagi konsolidiranih prihodkov družb v finančnem letu 2015. Prihodek podružnic velikih skupin je prikazan posebej za tiste podružnice, ki poslujejo v različnih gospodarskih panogah, podpanogah ali državah konsolidiranih subjektov ter so bile dovolj velike, da se samostojno uvrstijo na seznam. Lestvica temelji na prihodkih, ki so jih pripravile posamezne pravne osebe, ki poslujejo na področju Srednje Evrope. Deloitte je podatke pridobil od posameznih družb, iz javno dostopnih virov in lastnih ocen, ki temeljijo na raziskavah in rezultatih družb iz prejšnjih let. Banke in zavarovalnice so razvrščene glede na skupno aktivo oz. obračunano kosmato premijo. Obračunana kosmata premija za zavarovalnice vključuje premije iz življenjskih in premoženjskih zavarovanj, kljub dejstvu, da v nekaterih območjih takšne družbe poslujejo kot ločene pravne enote.

lfilipic@deloittece.com
sasavic@deloittece.com
Ali ste našli kaj koristno?

Related topics