Sporočila za medije

Povprečni prejemki uprav in nadzornih svetov v Sloveniji najvišji v bankah in hranilnicah, najnižji v zavarovalnicah.

Raziskava Združenja nadzornikov Slovenije in družbe Deloitte o prejemkih uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb, bank in zavarovalnic v Sloveniji v obdobju 2013–2015.

Ljubljana, 21. oktober 2016 – Raziskava Združenja nadzornikov Slovenije in družbe Deloitte kaže, da so se povprečni bruto prejemki članov uprav v javnih delniških družbah v obdobju 2013–2015 spreminjali, in sicer je bila njihova povprečna vrednost najnižja v letu 2014 (141.870 EUR bruto), najvišja pa v letu 2015 (160.568 EUR bruto). Regresijska analiza kaže njihovo pozitivno povezanost z velikostjo družbe in uspešnostjo poslovanja. Podobno – najnižji v letu 2014 (160.588 EUR) in najvišji v letu 2015 (183.504 EUR bruto) - so se v istem obdobju spreminjali tudi povprečni bruto prejemki članov uprav bank in hranilnic. Najnižje prejemke v preučevanem obdobju so imeli člani uprav v zavarovalnicah; ti so ravno obratno kot v javnih delniških družbah in bankah, najvišjo vrednost dosegli v letu 2014 (163.691 EUR bruto), lani pa skoraj 20.000 EUR manj (143.749 EUR bruto).

Prav tako najnižje povprečne bruto prejemke v obdobju 2013-2015 beležijo člani nadzornih svetov (vključno s potnimi stroški) v zavarovalnicah, in sicer 8.153 EUR v letu 2013, 11.843 EUR v letu 2014 in 10.635 EUR v letu 2015 na člana nadzornega sveta. Nekoliko višji je bil povprečni bruto prejemek člana nadzornega sveta javne delniške družbe (potni stroški izvzeti), ki je v opazovanem obdobju ostal skoraj nespremenjen in je v letu 2013 znašal 12.076 EUR, v letu 2014 12.012 EUR in v letu 2015 12.423 EUR. Najvišje povprečne bruto prejemke člana nadzornega sveta (vključno s potnimi stroški) v proučevanem obdobju beležijo banke in hranilnice, ti so v letu 2013 znašali 17.292 EUR, v letu 2014 20.947 EUR in v letu 2015 19.945 EUR.

Avtorici raziskave, Nina Kravanja Novak, pooblaščena revizorka v družbi Deloitte, in mag. Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, sicer med drugim ugotavljata, da se od leta 2009, ko je bila sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C), ki je uveljavila poimensko razkritje prejemkov in njihove strukture, razen splošne sprejemljivosti vpogleda v te podatke, ni zgodilo nič prelomnega. Trdna namera Evropske komisije za standardizacijo teh razkritij in oblikovanje enotnega obrazca v članicah EU ostaja, a zaradi velikih razlik v ureditvi in obdavčitvi ter pokojninskih shemah med članicami EU prinaša precej izzivov. Sodobnim trendom na tem področju, ki zagotavljajo večjo preglednost in primerljivost prejemkov organov vodenja in nadzora v javnih delniških družbah, sicer sledi tudi Slovenija. Tako bo prenovljen Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki bo začel veljati 2017, v prilogi vseboval preglednico za poimenska razkritja višine in strukture prejemkov uprav in nadzornih svetov oz. upravnih odborov.

Poimenska razkritja prejemkov

Najboljša poimenska razkritja uprav je v obdobju 2013–2015 zaslediti v zavarovalnicah ter bankah in hranilnicah, in sicer 100-odstotna, nekoliko slabša pa pri javnih delniških družbah, kjer so se gibala okrog 97 %. Zavarovalnice v proučevanem obdobju prav tako beležijo 100-odstotna poimenska razkritja prejemkov članov nadzornih svetov, medtem ko so se pri bankah in hranilnicah gibala okrog 75 %, pri javnih delniških družbah pa med 79 in 82 %.

Skupni stroški vodenja in nadzora

Povprečni skupni stroški vodenja in nadzora, ki vključujejo prejemke uprav in nadzornih svetov, so bili najvišji v bankah in hranilnicah, in sicer so se v obdobju 2013–2015 v povprečju povišali s 601.743 EUR na 684.027 EUR. Bankam in hranilnicam sledijo javne delniške družbe, pri katerih so se ti stroški prav tako povečali, in sicer v povprečju s 480.585 EUR na 605.881 EUR. Najnižje stroške vodenja in nadzora beležijo zavarovalnice, le-ti so se v povprečju na zavarovalnici gibali med 500.425 EUR v letu 2013, 578.454 EUR v letu 2014 in 534.001 EUR v letu 2015.

Skupni stroški vodenja

Povprečni skupni stroški vodenja v javnih delniških družbah so se v proučevanem obdobju povečevali, in sicer s 403.895 EUR v letu 2013 na 516.124 EUR v letu 2015. Nekoliko višje stroške vodenja beležijo banke in hranilnice, in sicer med 521.935 EUR in 593.758 EUR v povprečju letno. Najnižje stroške vodenja v obdobju 2013-2015 so zabeležile zavarovalnice, katerih stroški so se v povprečju letno gibali med 441.097 EUR v letu 2013, 513.350 EUR v letu 2014 in 467.420 EUR v letu 2015. Skupni stroški vodenja so sicer odvisni tudi od števila članov v upravi. Tako so bile uprave v javnih delniških družbah v proučevanem obdobju v povprečju med 2,4 in 2,7-članske, v bankah in hranilnicah med 2,8 in 3,1-članske in v zavarovalnicah med 3,1 in 3,2-članske.

Skupni stroški nadzora

Povprečni skupni stroški nadzora so v obdobju 2013–2015 najvišji v javnih delniških družbah, in sicer so
Posvet - Prejemki uprav in nadzornih svetov
se v povprečju povečali s 76.963 EUR v letu 2013 na 91.679 EUR v letu 2015. V bankah in hranilnicah so se v proučevanem obdobju v povprečju gibali med 79.808 EUR in 90.269 EUR na banko oziroma hranilnico. Najnižje skupne stroške nadzora so imele v proučevanem obdobju zavarovalnice, saj so se ti v povprečju gibali med 59.328 EUR in 65.105 EUR. Tudi v tem primeru so skupni stroški nadzora odvisni od števila članov nadzornega sveta. V proučevanem obdobju so imele zavarovalnice v povprečju med 4,8 in 5,6-članski nadzorni svet, banke in hranilnice v povprečju med 5,5 in 6,2-članski nadzorni svet ter javne delniške družbe med 5,7 in 5,8-članski nadzorni svet, je pa povsod zaznati znižanje povprečne velikosti nadzornega sveta.

Razmerja med prejemki članov uprav, nadzornih svetov in zaposlenih Zavarovalnice so imele v proučevanem obdobju najnižja razmerja med bruto prejemki tako članov uprav kot članov nadzornega sveta in povprečno bruto plačo zaposlenih. Razmerje med bruto prejemkom člana uprave in bruto plačo zaposlenega v zavarovalnici je tako padlo s 6,7 v 2013 na 5,4-kratnik v letu 2015, razmerje med bruto prejemkom člana nadzornega sveta in bruto plačo zaposlenega pa se je gibalo med 0,31 in 0,34. Razmerje med povprečnimi bruto prejemki članov uprav in članov nadzornih svetov v zavarovalnicah je padlo s 16,8 v letu 2013 na 10,5 v letu 2015.
V bankah in hranilnicah se je razmerje med povprečnim bruto prejemkom člana uprave in povprečno bruto plačo zaposlenega v opazovanem obdobju gibalo med 4,9 in 5,4-kratnikom. Razmerje med bruto prejemkom članov nadzornega sveta in povprečno bruto plačo zaposlenega pa se je gibalo med 0,43 in 0,52, medtem ko je razmerje med povprečnimi bruto prejemki članov uprav in članov nadzornih svetov padlo s 16,2 v letu 2013 na 14,8 v letu 2015.
V javnih delniških družbah se je razmerje med povprečnim bruto prejemkom članov uprav in povprečno bruto plačo zaposlenih v obdobju 2013–2015 gibalo med 5,8 in 6,5. Razmerje med povprečnim bruto prejemkom članov nadzornega sveta in povprečno bruto plačo zaposlenih je bilo relativno konstantno, saj se je gibalo med 0,47 in 0,51. Razmerje med povprečnim bruto prejemkom člana uprave in člana nadzornega sveta se je gibalo med 21,8 in 26,0.

Rezultate raziskave sta na današnjem posvetu Prejemki uprav in nadzornih svetov v Kristalni palači v Ljubljani predstavili mag. Barbara Žibret Kralj, partnerica v družbi Deloitte d.o.o., in mag. Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije.

Cvetka Selšek, podpredsednica, Združenje nadzornikov Slovenije, je v uvodnem nagovoru poudarila, da je tema prejemkov članov uprav in nadzornih svetov zelo pomembna in bi morala dobiti nove dimenzije: »Menim, da mora biti dobro opravljeno delo tudi dobro plačano. A v Sloveniji imamo Lahovnikov zakon, ki omejuje tiste, ki so dobri. Vsak lastnik se mora odločiti o tem, kako bo plačal svoje dobre zaposlene. In počasi se bo treba pri tem dotakniti celotne obremenitve dela. Tega denimo, da ima lastnik z zaposlenim strošek in kakšen je ta strošek kot celota, v Sloveniji sploh ne gledamo. V današnjem obdobju so na vodilnih mestih pomembni znanje, empatija, dober rezultat in k uspehu zapisani ljudje. Ko bo Slovenija to dojela, bomo tudi uspešni. S takšnim pristopom k nagrajevanju menedžmenta, bo imela tudi dobre gospodarstvenike in dobre politike

Predstavitvi rezultatov je sledil panel z naslovom Kaj nam sporočajo lestvice o najbolj plačanih managerjih?, na katerem so sodelovali:

  • Toni Balažič, predsednik uprave, PS Mercator d.d.
  • Darko Hrastnik, predsednik uprave, Unior d.d.
  • Primož Karpe, predsednik NS, Nova Ljubljanska banka d.d.
  • Franci Pliberšek, generalni direktor, MIK Celje, d.o.o

Razprava se je v veliki meri dotaknila predvsem t. i. Lahovnikovega zakona, ki ureja nagrajevanje menedžmenta v družbah v državni lasti.

Primož Karpe, predsednik NS, NLB d.d.: »V času gospodarske krize, ko je bilo zaznati negativno korelacijo med uspešnostjo podjetja in nagrajevanjem uprav in nadzornih svetov, je bilo to seveda skregano z zdravo pametjo. Sam sem izrazit meritokrat in zagovarjam izključno nagrajevanje po uspešnosti. Lahovnikov zakon je bil v svojem času dobro koncipiran in je na nek način pomiril slovensko dušo. A danes se mi zdi, da ne omogoča incentivizacije glede na rezultate in torej ne omogoča nagrajevanja po uspešnosti. Potrebno bi bilo orodje, ki omogoča, da se uprava, to velja seveda za primer NLB d.d., nagradi tudi glede na to, kaj družba doprinese, vrne lastniku, torej tudi davkoplačevalcem. Nagrade vodilnim bi morale biti podeljene tudi po namenu in ne samo po količnikih, po katerih je to urejeno sedaj. Ta zakon je tako potrebno modelirati, tudi z malusi, če želite. Če vodstvo banke deluje uspešno in državi in davkoplačevalcem prinese več sredstev, je potrebo to ustrezno nagraditi. Trenutna nagrada v višini plače in pol zagotovo ne deluje motivacijsko

Toni Balažič, predsednik uprave, Mercator d.d.: »Interes javnosti za omejitev plač v družbah v državni lasti je bil v času nastajanja Lahovnikovega zakona povsem upravičen zaradi slabih primerov vodenja. Ta čas je mimo, debata o tem mora zdaj biti bolj strokovna in pri postavljanju pravnih okvirjev za novo zakonodajo ne smejo ostati več več v krču. Razprava o tem mora biti v letu 2016 bolj zrela in se odvijati v bolj zrelem okolju. Vsekakor pa je treba vedeti, da v kontekstu razvoja in kupne moči neke države niso pomembne samo plače menedžmenta, ampak plače vseh zaposlenih na splošno

Darko Hrastnik, predsednik uprave, Unior d.d.: »Zrelost upravljanja v Sloveniji se nedvomno dviguje. Treba se bo odločiti, ali želimo v Sloveniji živeti v bolj ali manj veliki uravnilovki ali pa bomo morali živeti s tem, da je razmerje med najvišjo povprečno plačo in najnižjo povprečno plačo med najnižjimi v Evropi. Mislim, da bo treba percepcijo o tem, kaj želimo in kaj je prav in kaj narobe, spremeniti

Franci Pliberšek, direktor, MIK Celje d.o.o., se je ob tem dotaknil tudi trenutnega davčnega okolja v Sloveniji: »Davčna politike obremenitve plač je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, zato naša podjetja odhajajo v davčno bolj ugodna okolja. To nam škoduje na dolgi rok in treba bo ugrizniti tudi v to jabolko

Prejemki uprav in nadzornih svetov

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics