Sporočila za medije

Srednjeevropske banke stremijo k večji učinkovitosti

Leto 2015 najuspešnejše leto za srednjeevropski bančni sektor po krizi leta 2009

Ljubljana, 26. oktober 2016 -  Leto 2015 je bilo za večino bank v Srednji Evropi najuspešnejše vse od krize leta 2009. S širšega sektorskega vidika je bilo to tudi prvo leto, ko se je začela razlika med severno in južno polovico regije zmanjševati, medtem ko so se rezultati poslovanja 50 najpomembnejših bank v regiji spet obarvali zeleno. To je le ena izmed ugotovitev poročila CE Banking Outlook, ki ga je pripravil Deloitte Srednja Evropa in ki v splošnem prikazuje obetavno sliko prihodnosti bančne industrije v srednjeevropski regiji.

Iz poročila velja na prvem mestu izpostaviti ugotovitev, da so bile banke v srednjeevropski regiji na več področjih uspešnejše od bank v območju evra, in sicer tako po ROE kot krepitvi posojilne dejavnosti. Medtem ko napovedi za evroobmočje kažejo počasnejšo rast med leti 2016-2018, naj bi gospodarski pogoji za banke v Srednji Evropi ostali relativno ugodni. Tako je denimo posojilna dejavnost bank v srednji Evropi na letni ravni v letu 2015 zrasla na 3,4 %, torej tri odstotne točke več kot v evrskem območju, po pričakovanjih pa bo leta 2018 dosegla 5 %. Prav tako smo bili priča izredno pozitivnemu zmanjšanju slabih posojil (NPL), in sicer z najvišje vrednosti na regionalni ravni, t. j. z 11 % leta 2013 na 8,8 % v letu 2015, do leta 2018 pa naj bi se znižala na 7 %.

Lan Filipič, višji manager v oddelku poslovnega svetovanja v družbi Deloitte: »Poslovodstva bank so kljub zapuščini preteklih bilanc obsedeno stanje kriznih časov očitno pustila za seboj in spet začela bolj normalno poslovati. Močno si prizadevajo za pripravo in realizacijo srednjeročnih strategij, ki bodo odražale razne spremembe, ki se trenutno odvijajo v bančni industriji. To t. i. normalno poslovanje v letu 2016 se sicer zelo razlikuje od tistega, ki so ga bili v bankah vajeni pred krizo, kar pomeni, da morajo bankirji ubrati nove smeri. Regulatorno okolje se je bistveno spremenilo, saj igrajo tako regulatorji kot predpisi dandanes pomembnejšo in bolj proaktivno vlogo. Banke se prav tako soočajo z izzivom eksponentne rasti digitalnih sprememb. Pika na i dodaja še zahtevno makro okolje z zelo nizkimi obrestnimi maržami in široko ponudbo financiranja iz nebančnih virov

Čeprav je velika večina bank svoje digitalne strategije že opredelila, še vedno eksperimentirajo s ponudbo spletnih in mobilnih funkcionalnosti, kar pomeni, da je izbor ključnih atributov v srednji Evropi omejen. Kot je pokazala pričujoča analiza digitalnih kanalov v 76 srednjeevropskih bankah, ima več kot 80 % bank vzpostavljenih samo 13 % ključnih funkcionalnosti.
Na pestrost ponudbe vplivajo tako inovacije, ki lahko pozneje predstavljajo ključne funkcionalnosti, kot določeni efekti, ki za stranko ne predstavljajo dodatne vrednosti, so kompleksni in negativno vplivajo na uporabniško izkušnjo.

Poročilo še kaže, da se digitalna zrelost bank v srednji Evropi razlikuje: določene države na severu, kot sta Poljska in Slovaška, v razvitosti digitalnih kanalov že vsaj dosegajo dobre prakse zahodnoevropskega trga, medtem ko nekatere države na jugu regije v tem pogledu še močno zaostajajo. Heterogenost pa ni vidna zgolj med državami, ampak tudi znotraj držav, saj se dogaja, da so najslabše banke na vodilnih trgih na samem dnu srednjeevropske lestvice.

Banke so se v okviru digitalizacije ‘customer journey’ ali zgodovine izkušenj uporabnikov doslej osredotočile predvsem na pridobivanje strank. Lan Filipič: »Vodilne banke so že v fazi popolne digitalizacije prodajnega procesa, medtem ko so nekatere še vedno v fazi razvoja osnovnih transakcijskih funkcionalnosti. To pomeni, da lahko zaostanejo za naprednejšo konkurenco, saj digitalizacija ni le neka digitalna novost za stranke, temveč ima velik učinek za banke tako na prihodkovni kot na stroškovni strani. Vsekakor se ne nanaša samo na spletno in mobilno bančništvo; vpliva namreč na celotno vrednostno verigo, začenši z marketingom in produkti, pa vse do IT in poslovanja. Glavni izziv za banke v prihodnje bo tako usklajevanje nekaterih taktičnih izboljšav (npr. nova aplikacija za spletno bančništvo) s strateškimi iniciativami (npr. PSD in open API banking), ki pa še nimajo v celoti jasno opredeljenega poslovnega modela

Poročilo izpostavlja tudi porast dejavnosti združitev in prevzemov, zlasti na jugu regije (Madžarska, Slovenija, Romunija), ter odkupov s strani zasebnega kapitala. Lan Filipič: »Ob zmanjšanju negotovosti bilanc in pritiskih za povečanje prihodkov pričakujemo, da se bo povečal tudi apetit po kupovanju od sedanjih akterjev. Toda določanje cen še ni doseglo vrednosti, ki bi spodbudile k prodaji, zlasti zaradi napovedi, da se bodo te zvišale

Ugotovitve poročila za Slovenijo

  • Gospodarska rast Slovenije bo po napovedih v obdobju 2016-18 zmerna, državne naložbe se bodo zmanjšale, medtem ko se bo z boljšimi razmerami na trgu dela zasebna potrošnja krepila.
  • Posojilna dejavnost bo v upadu tudi v letu 2016 (-1 % v primerjavi z 2015), vendar posojilni krč popušča, zato se v 2017-18 obeta pozitivna rast (+ 2-3 % v primerjavi z letošnjim letom), predvsem na račun večjega obsega stanovanjskih kreditov.
  • Kakovost sredstev se vztrajno izboljšuje. Kazalnik slabih terjatev v nefinančnem sektorju se je v letu 2016 dodatno zmanjšal, in sicer z 10,8 % v letu 2015 na 8,6 % v prvi polovici 2016, zaradi še enega prenosa terjatev (2,0 odstotni točki) na DUTB (pripojitev Probanke in Factor banke).
  • Donosnost naj bi se v 2016 močno povečala zaradi enkratnih prihodkov od prodaje deležev v družbi Visa Europe in neto sproščanja rezervacij v prvi polovici 2016, toda neto obrestna marža še naprej ostaja izziv.

Gospodarstvo
Napovedi po že drugem letu močne rasti BDP v letu 2015 (+ 2,9% v primerjavi z letom 2014) kažejo, da se bo hitrost okrevanja slovenskega gospodarstva unesla pri 1,8-2,0 % v obdobju 2016-18, kar je pod srednjeevropskim povprečjem. Upočasnitev gospodarske rasti je posledica spremembe državnih naložb, ki so se po vrhuncu v obdobju 2014-15 v tem letu zmanjšale predvsem zaradi počasnejšega črpanja sredstev EU v novem programskem obdobju v primerjavi s koncem prejšnjega obdobja, ko je bilo to na zelo visoki ravni. Investicijska dejavnost naj bi se v obdobju 2017-18 pobrala tudi zaradi večje porabe v zasebnem sektorju (k čemur je pripomogla visoka stopnja izkoriščanja zmogljivosti in rekordno nizke obrestne mere). Rast zasebne potrošnje naj bi se po lanski pospešitvi v obdobju 2016-18 obdržala predvsem zaradi izboljšav na trgu dela, saj se brezposelnost konstantno zmanjšuje, plače pa se počasi zvišujejo. Čeprav je Slovenija zabeležila relativno velik presežek iz komercialne dejavnosti, ki je pripomoglo k okrevanju gospodarstva, naj bi bil prispevek k BDP iz tega naslova v letih 2016-18 zmeren, saj bo rast lokalnega povpraševanja vplivala na povečanje uvoza.

Bilančna vsota
Posojila naj bi se v letu 2016 dodatno zmanjšala, toda posojilni krč popušča, obeta pa se tudi pozitivna rast v obdobju 2017-18. Upad je predvsem posledica posojil podjetjem (-10 % v primerjavi z istim obdobjem lani), do konca leta 2016 pa naj bi še dodatno poglobil zaradi tekočega razdolževanja, odpisov in odprodaje slabih terjatev. Po drugi strani se izboljšuje povpraševanje sredstev za investicije, napovedana pa je tudi stabilizacija posojil podjetjem za leto 2017 in celo dvig v 2018. Najem kreditov v podjetjih spodbujajo predvsem ugodne obrestne mere, dodatno pa se je letos zmanjšala tudi razlika v stopnji kreditnega financiranja v Sloveniji in v območju evra. Rast posojil prebivalstvu je bila v letu 2015 pozitivna zaradi hipotekarnih kreditov (+ 3,5 % v letu 2015), ki naj bi s takšno hitrostjo rastli tudi v 2016 in v obdobju 2017-18 doživeli zmeren pospešek zaradi boljših razmer na nepremičninskem trgu. Cene nepremičnin so se v preteklem letu ustalile, zabeležen je bil tudi porast nepremičninski poslov. Padanje potrošniških kreditov se umirja (-2,3 % v primerjavi z istim obdobjem v letu 2015), za leto 2016 se pričakuje stabilizacija, ki ji bo sledila 1-2-odstotna rast med 2017-18, saj stalne izboljšave na trgu dela pospešujejo potrošnjo. Medtem ko naj bi se rast depozitov tako pravnih kot fizičnih oseb v obdobju 2016-18 zaradi nizkih obrestnih mer upočasnila, se je finančna pozicija v zadnjih letih močno izboljšala z zmanjšanjem razmerja med posojili in vlogami na 81% v letu 2015. Stanje kapitala bank se je prav tako izboljšalo, saj je količnik CET1 v letu 2015 dosegel 20 %.

Kakovost terjatev
Kakovost terjatev v bančnem sektorju se v zadnjih letih konstantno izboljšuje, ta trend pa naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje. Delež slabih terjatev v nefinančnem sektorju je po padcu s 13 % v letu 2014 na 10,8 % v letu 2015 v prvi polovici 2016 pristal na 8,6 %, v letu 2018 pa naj bi padel pod 7 %. Ključni dejavnik zmanjšanja slabih terjatev v začetku 2016 je bil prenos sredstev v višini c. 0.7 milijard EUR (2 odstotni točki) na DUTB iz naslova likvidacije Factor banke in Probanke. Finančni položaj slovenskih gospodinjstev je sorazmerno dober. Delež slabih terjatev v maloprodajnem sektorju se je s 5,3 % v letu 2014 zmanjšal na 4,7 % leta 2015, v prvi polovici 2016 pa je znašal 4,2 %. Čeprav je nadaljnje zmanjševanje deleža slabih terjatev malo verjetno, bi se moral kazalnik zaradi pozitivnega dogajanja na trgu dela do leta 2018 ustaviti pri 4 %. Delež nedonosnih posojil v velikih podjetjih se prav tako zmanjšuje, in sicer je leta 2014 znašal 17,7 %, leta 2015 je znašal 15,3 %, v prvi polovici leta 2016 12 %, in bo po pričakovanjih do leta 2018 padel na 9-10 %. Trend čiščenja bilanc (odpisi, odkup posojil) poteka navkljub gospodarski rasti in nizkim obrestnim meram, ki vplivajo na zmanjševanje obsega zamud. K temu bo prispevala tudi relativno dobra sektorska pokritost slabih terjatev z rezervacijami (za 4 odstotne točke do 65 % v letu 2015).

Donosnost
Po tem, ko se je količnik donosnosti kapitala v letu 2015 z 2,7 % spet povzpel nad ničlo, se lahko slovenske banke v letu 2016 nadejajo izjemnega izboljšanja na 7 %, preden bo ROE med letoma 2017-18 spet pristal na 3-4 %. ROE bančnega sektorja v prvi polovici letošnjega leta povzpel na 12 %, in sicer zaradi enkratnih prihodkov zaradi prodaje deležev nekaterih bank v družbi Visa Europe in sproščanja neto rezervacij. Oblikovanje neto rezervacij bo po pričakovanjih ostalo na zelo nizki ravni 0,5 % (od povprečnih bruto posojil) skozi vse letošnje leto, naslednje leto pa naj bi se stanje normaliziralo. Sodeč po izboljševanju kakovosti terjatev bo oblikovanje neto rezervacij potekalo v manjšem obsegu v primerjavi z letom 2015 (1,5 %), in sicer naj bi stanje v letu 2017 znašalo 1,1 %, v letu 2018 pa 0,9-1,0 %. Neto obrestna marža slovenskih bank, ki je med najnižjimi v regiji, je pod stalnim pritiskom zaradi nizkih obrestnih mer, prenosa dobička iz zapadlih obveznic v nove obveznice in večje konkurence med posojilodajalci. Padcu za 15 bazičnih točk na 2 % v letu 2015 bo sledilo dodatno zniževanje neto obrestne marže, in sicer do 1,6 % v letu 2018. Zmanjšujejo se tudi čisti prihodki od provizij (-3 % na letni ravni v 2015 in -6 % v pri polovici 2016 glede na isto obdobje lani), ki naj bi znova dosegli rast v 2017-18, saj si bodo banke prizadevale pokriti upad bruto prihodkov. Zniževanje stroškov bo v obdobju 2016-18 po napovedih znašalo 2-3 % letno, predvsem zaradi ukinjanja podružnic in delovnih mest, vendar naj bi pritisk zaradi nizkih marž kljub temu vplival na povečanje razmerja med stroški in prihodki (59 % v letu 2015) na 61 % v letu 2018.

Najboljših 10
NLB (# 1) je kot najvišje uvrščena slovenska banka lani doživela zmanjšanje tržnega deleža tako na strani posojil kot depozitov predvsem zaradi srednje velikih tujih bank, vključno z bankami SKB (# 4), UniCredit (# 5) in Sberbank (# 7). Svoj tržni delež je v lanskem letu najbolj povečala drugouvrščena Abanka (4 odstotne točke 9,2 % posojil), in sicer zaradi združitve z Banko Celje (prej # 7). Dobičkonosnost NLB se je v letu 2015 izboljšala, saj je zaradi relativno visoke neto obrestne marže in zmanjšanja stroškov tveganj dosegla nadpovprečno stopnjo (6,8 %), vendar je po razmerju med stroški in prihodki (62,5 %) še vedno nad sektorskim povprečjem. Največjo učinkovitost so prav tako dosegle srednje velike banke v tuji lasti, ki so osvojile največji tržni delež, torej Sberbank (stroški/prihodki 53 % ), SKB (54 %) ter Unicredit (55 %), kot tudi Abanka (55 %). Najmanj donosna je bila banka Hypo Alpe Adria (ROE -56 %), ki se je v okviru prestrukturiranja pod novim lastnikom preimenovala v Addiko Bank (potem ko jo je lani odkupil Advent).

Strategija
Izboljšanje učinkovitosti kljub nenehnemu zmanjševanju marže predstavlja prednostno nalogo z vidika strategije, ki je gonilna sila sektorske konsolidacije. Abanka je po lanski združitvi z Banko Celje izvedla obsežno prestrukturiranje. Novi lastnik NKBM (# 3), sklad Apollo Global Management, je izvedel združitev banke s Poštno banko Slovenije in načrtuje še združitev z banko KBS (prej Raiffeisen Banka). Podobno nadaljevanje rasti prek združitve in prevzemov bo morda ubral tudi sklad Advent, ki je lastnik Addiko Bank (nekdanje Hypo Alpe Adria), lastniki Gorenjske banke (# 8) so sklenili prodati svoj kontrolni delež v banki, medtem ko se bodo v Sberbank (# 7) morda odločili za umik s slovenskega trga. Ključ do izboljšanja stroškovne učinkovitosti predstavlja tudi vlaganje v digitalizacijo – s širitvijo digitalnih kanalov se bosta namreč zmanjšala mreža poslovalnic in zaposlovanje. Prav tako bodo banke, ki s hitrejšimi in enostavnejšimi postopki omogočajo uporabniško izkušnjo na višji ravni, imele veliko prednost pri pridobivanju strank in povečanju prodajnega obsega.

Digitalna zrelost
Slovenija je z vidika digitalne zrelosti na dnu liste držav v srednji Evropi po (glede na skupno oceno 5 največjih bank v državi). Slovenske banke se soočajo z izzivi predvsem z vidika mobilnih kanalov, saj aplikacije večinoma nudijo zgolj zelo osnovne funkcionalnosti. Ena med petimi največjimi bankami še vedno nima 'native' mobilne aplikacije. Tako kot v mnogih drugih državah je bilo z vidika 'customer journey', da so med najbolj naprednimi digitalne funkcionalnosti za zbiranje podatkov o strankah in 'onboarding', vendar so tudi ti rezultati še vedno pod regijskim povprečjem. Poleg tega je Slovenija na zadnjem mestu na treh od šestih področij, kar nakazuje, da se v Sloveniji tekma za najboljšo digitalno izkušnjo stranke med bankami še niti ni zares začela. Najbolj digitalizirana produkta sta limit in depozit, toda podobno kot pri korakih v okviru 'customer journey', smo tudi tukaj pod srednjeevropskimi standardi.

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics