Sporočila za medije

Potrošniki zadržani pri sprejemanju avtonomnih vozil

Ljubljana, 21. februar 2019 - Rezultati Deloittove raziskave o potrošnikih v avtomobilski industriji za leto 2019 razkrivajo, da (ne)naklonjenost avtonomnim vozilom zavira naložbe avtomobilske industrije v napredne tehnologije.

Kaže, da naklonjenost potrošnikov avtonomnim vozilom ni v porastu. 50 % anketirancev v okviru raziskave ne verjame, da bodo avtonomna vozila varna, podobno kot lani, ko je ta delež znašal 47 %. Ta odstotka pa se močno razlikujeta od mnenja potrošnikov v letu 2017, ko jih je 74 % izrazilo zaskrbljenost glede varnosti avtonomnih vozil. Zaupanje v ta vozila je doseglo višek tudi na drugih trgih: delež potrošnikov na Kitajskem, na Japonskem in v Južni Koreji, ki menijo, da avtonomna vozila ne bodo varna, le rahlo upada, nezaupanje potrošnikov v avtonomna vozila v Indiji in Nemčiji pa je nekoliko naraslo.

„Avtonomna vozila prek pilotnega testiranja postajajo del resničnosti, in posledično se soočajo z resničnimi izzivi,“ pravi Mitja Kumar, partner v družbi Deloitte Slovenija in vodja oddelka poslovnega svetovanja za regijo Adriatic.

„K stagniranju zaupanja potrošnikov v avtonomna vozila v letošnji raziskavi je morda prispeval niz odmevnih incidentov, vendar bodo potrošniki na dolgi rok verjetno vse bolj odprti do avtonomnih vozil,” pojasnjuje Kumar. „Potrošniki pa v vsakem primeru bolj zaupajo popolnoma avtonomnim vozilom kot varnostni tehnologiji za pomoč voznikom. Industrija mora pri svojih načrtih poleg skeptičnosti potrošnikov upoštevati tudi dolg cikel kapitalskih naložb, ki bo potreben za uvedbo brezhibnih avtonomnih vozil v širšo potrošnjo. To vključuje trenutno še nedodelane poslovne modele za doseganje donosnosti naložb in večji regulativni nadzor, ki se obeta.“

Odločilni dejavniki pri izbiri naprednih rešitev, povezanih z mobilnostjo

Potrošniki še niso imeli večje izbire na področju mobilnosti, od možnosti glede nakupa in lizinga vozil pa vse do odločanja, kako priti od točke A do točke B. Številne možnosti pa pomenijo številne nove odločitve za potrošnike:

  • Zapleti pri vožnjah, naročenih preko mobilnih aplikacij: v letu 2017 je 23 % potrošnikov v ZDA naročilo vožnjo s pomočjo mobilne aplikacije vsaj enkrat na teden, 22 % pa jih je to storitev uporabljalo občasno. Po rezultatih najnovejše raziskave se je odstotek rednih uporabnikov razpolovil in zdaj znaša 12 %, delež občasnih uporabnikov pa se je podvojil na 46 %. Podoben trend vidimo pri občasnih naročnikih voženj v Indiji in na Kitajskem, čeprav se je v obeh državah močno povečal obseg občasnih naročnikov voženj: v Indiji med letoma 2017 in 2019 s 85 na 90 %, na Kitajskem pa v istem obdobju s 75 na 83 %.
  • Generacijska vrzel: mlajši potrošniki se pogosteje kot starejše generacije sprašujejo, ali je sploh nujno imeti svoje vozilo. Pri tem vodi Japonska, kjer 60 % pripadnikov generacij Y in Z pravi, da se zaradi možnosti naročanja voženj preko mobilnih aplikacij sprašujejo, ali sploh potrebujejo lastno vozilo. Sledita jim generacija X s 53 % in generacija baby boom s 45 %. V ZDA enako navaja 46 % pripadnikov generacij Y in Z, kar je 20 odstotnih točk manj glede na 64 % v letu 2017.
  • Praktičnost pomembnejša od prihrankov: večine Američanov (56 %) ne zanimajo oblike skupnih prevozov, kot so profesionalni mikro busi in podobne storitve, 47 % nemških potrošnikov pa se raje vsak dan vozi s svojim vozilom. Kombiniranje več načinov prevoza za eno samo potovanje je v ZDA redkost, saj kar 39 % ameriških potrošnikov navaja, da tega ne počnejo nikoli.

Nove možnosti prevoza in povezljivost kupcem vozil odpirajo nove možnosti, a tudi številne nove dileme:

  • Glavne prioritete: med potrošniki je neobičajno veliko zanimanja za funkcije povezljivosti, kot so spremljanje prometnih zastojev in obvestila o varnosti na cestah: po teh funkcijah v ZDA povprašuje kar 75 % oz. 71 % potrošnikov. To pa je popolnoma v skladu z najpomembnejšim vidikom mobilnosti po mnenju 43 % ameriških potrošnikov: priti na cilj v najkrajšem možnem času.
  • Stroški in koristi povezljivosti: nad pojmom povezljivosti se navdušuje le manj kot polovica anketiranih ameriških potrošnikov (47 %), vendar se mnenja po svetu razlikujejo. Na Kitajskem (79 %) in v Indiji (76 %) dvakrat več potrošnikov kot na Japonskem (36 %) in v Nemčiji (35 %) meni, da bo večja povezljivost imela znatne prednosti.
  • Prednosti in slabosti zbiranja podatkov ter zasebnosti: senzorji na vozilih lahko spremljajo vse, od delovanja pogonskih sistemov in operativnih statističnih podatkov do geolokacijskih podatkov in počutja potnikov. Približno dve tretjini (63 %) ameriških potrošnikov je zaskrbljenih glede biometričnih podatkov, ki se prek povezanega vozila zbirajo in posredujejo zunanjim osebam; enako navaja 40 % ljudi na Kitajskem in Japonskem.
  • Nepripravljenost plačevati dodatne funkcije: čeprav je potrošniku določena funkcija všeč, ni nujno, da bo navdušen tudi nad njeno ceno. Tretjina (33 %) ameriških potrošnikov ni pripravljena plačati dodatne cene za povezano vozilo, nekoliko večji delež (42 %) pa je za to funkcionalnost pripravljen odšteti do 500 USD. Podobnega mnenja so nemški potrošniki: 40 % jih je pripravljeno doplačati 600 EUR (približno 680 USD). Dodatne funkcije so nekoliko bolj pripravljeni plačati japonski potrošniki (72 %), vendar največ 50,000 JPY (približno 450 USD).

„Povezana, električna in avtonomna vozila družbi prinašajo ogromno vrednost, vendar napredne tehnologije morda ne bodo sprejete v širšem obsegu, dokler ta vozila ne bodo bistveno varnejša, cenejša in bolj praktična in dokler ne bodo ponujala vrhunske uporabniške izkušnje zaupanja vredne blagovne znamke,“ poudarja Mitja Kumar.

Za koga potrošniki navijajo?

Potrošniki pri razmišljanju o prihodnosti avtomobilske industrije novih tehnologij ne povezujejo nujno s tradicionalnimi proizvajalci avtomobilov. Število potrošnikov v ZDA, ki verjamejo, da bodo tehnologijo avtonomnih vozil na trg spravili tradicionalni proizvajalci originalne opreme (OEM), še naprej upada in je zdrsnilo s 47 % v letu 2018 na 39 % v letu 2019. Celo v Nemčiji, kjer je bilo zaupanje v proizvajalce originalne opreme precej veliko, je ta delež v letu 2019 upadel na 33 % v primerjavi z 51 % v letu 2017.

Zaradi vztrajnega nezaupanja v zasebni sektor si potrošniki želijo, da bi vlade povečale stopnjo nadzora. Vse večji delež potrošnikov v večini držav navaja, da si želijo „znatnega nadzora“, vključno s 56 % ameriških potrošnikov.

Hibridna električna vozila se še vedno potegujejo za pozornost

Ljudje po vsem svetu so bolj odprti do električnih pogonskih sistemov kot v preteklosti, električna vozila pa še vedno čaka ovire. 29 % potrošnikov v ZDA bi za svoje naslednje vozilo najraje izbralo netradicionalen pogonski sistem, kar je 20 odstotnih točk več kot lani, vključno s hibridnimi, baterijskimi in drugimi različicami. Sprejemanje električnih vozil na ameriškem trgu bo zaradi nizkih cen goriv, ohlapnih emisijskih standardov in manjšega števila popustov pri nakupu teh vozil verjetno počasno.

Zanimanje za električna vozila v azijskih državah je veliko večje kot v ZDA. Pri njem vodi Kitajska, kjer bi 65 % anketirancev za svoje naslednje vozilo najraje izbralo alternativni pogonski sistem, sledijo pa ji Japonska z 59 %, Koreja s 43 % in Indija z 39 %.

Zastopanost električnih vozil med potrošniki v drugih regijah bo verjetno videti drugače. Strožji predpisi za boj proti onesnaževanju in kitajska odvisnost od uvoza nafte bodo morda pospešili sprejemanje električnih vozil, medtem ko so evropske države, kot so Norveška, Velika Britanija, Francija ter Nizozemska, naznanile, da nameravajo v naslednjih 20 ali 30 letih prepovedati prodajo konvencionalnih vozil na bencinski in dizelski pogon. Obe regiji sta pripravljeni na sprejetje električnih vozil, vendar spremembe verjetno ne bodo nastopile takoj. Večino vozil na cesti namreč predstavljajo tradicionalna vozila s pričakovano življenjsko dobo več kot deset let. Severna Amerika bo verjetno zaostajala pri sprejetju električnih vozil zaradi nizkih cen goriva, ohlapnih emisijskih standardov in strožje politike davčnih olajšav.

Poročilo na globalni spletni strani Deloitte
Poročilo na globalni spletni strani Deloitte
Mitja Kumar, partner v družbi Deloitte Slovenija in vodja oddelka poslovnega svetovanja za regijo Adriatic
Mitja Kumar, partner v družbi Deloitte Slovenija in vodja oddelka poslovnega svetovanja za regijo Adriatic
Ali ste našli kaj uporabnega?

Related topics