Sporočila za medije

Slovenske banke postopoma okrevajo od recesije

Obeti bančnega sektorja v Srednji Evropi

Tudi Srednja Evropa na poti okrevanja; sever okreva hitreje kot jug

  • Slovenija je v fazi postopnega okrevanja od recesije in beleži koristi projektov, ki jih financira EU, ter čistega izvoza. Obeti za rast slovenskega BDP v bližnji prihodnosti so pod povprečjem v primerjavi z ostalimi srednjeevropskimi državami.
  • Stopnja zadolževanja v primerjavi z lanskim letom pada: opazno je znižanje tako pri posojilih gospodarskim družbam (-12,5 %) kot fizičnim osebam (-2,2 %), vendar strokovnjaki pričakujejo upočasnitev tega trenda. Postopen preobrat odobravanja posojil fizičnim osebam naj bi leta 2016 prinesel stabilnost.
  • S prenosom terjatev na DUTB naj bi se stopnja nedonosnih posojil letos še dodatno znižala. Zmanjšanje neplačil in napredek pri postopkih prestrukturiranja/odpisa dolgov podjetij bo naslednje leto prineslo dodatno znižanje slabih posojil.
  • S čiščenjem bilanc in dokapitalizacijo si bančni sektor po veliki izgubi iz leta 2013 utira pot k okrevanju. Donosa letos ne gre pričakovati, vendar naj bi se donosnost kapitala (ROE) v obdobju 2015–2016 povzpela na 1,3 do 3,7%.


Ljubljana, 2. 10. 2014 - To so ključne ugotovitve letošnjega Deloittovega poročila Obeti bančnega sektorja v Srednji Evropi. Ločnica sever-jug na poti okrevanja, ki analizira poslovanje in napovedi največjih 10 bank iz osmih držav Srednje Evrope: na Češkem, Hrvaškem, Poljskem in Slovaškem ter v Bolgariji, Romuniji, v Sloveniji in na Madžarskem. Poročilo sicer ugotavlja, da je mogoče šest let po začetku finančne krize trditi, da so obeti za razvoj bančnega sektorja pozitivni v vsej regiji, čeprav ostajajo opazne razlike med državami na severu (Češka, Poljska in Slovaška) in jugu (Bolgarija, Romunija, Slovenija, Hrvaška in Madžarska).

Poročilo tako izpostavlja ključne razlike med bančnimi sektorji v državah na severu regije in jugu, in sicer po vrsti dejavnikov kot so kakovost in rast aktive, rast posojil in prihodkov, razmerje med stroški in prihodki ter donosnost. Kakovost premoženja in rast posojil, ki vplivajo na donosnost in bodočo strategijo bank, so označili kot tista dva dejavnika, ki najbolj očitno kažeta na razliko med bankami severu Srednje Evrope in njenim jugom. Medtem ko imajo banke na severu zelo kakovostno premoženje, delež slabih posojil upada in so zato nižja tudi tveganja, delež slabih posojil na jugu raste. Po napovedih analitikov bo ta delež skupaj s tveganji v kratkem začel padati, pri čemer bi se moral padec ustaviti v letih 2015, 2016. Države na severu beležijo porast kreditov, najintenzivneje ti rastejo na Poljskem, dobro na Slovaškem, medtem ko v državah na jugu višine kreditov še naprej upadajo, letos najbolj na Madžarskem in v Romuniji, v letu 2015 jima bo sledila še Slovenija in Hrvaška.

Poročilo še ugotavlja, da bodo banke v regiji potrebovale različne strategije za prihodnost, pri čemer bi se morale tiste na severu osredotočiti predvsem na povečanje števila komitentov: za večje banke bi to pomenilo zadržanje števila komitentov za manjše pa privabljanje le teh. Banke na severu po mnenju Deloittovih finančnih analitikov potrebujejo strategije za obvladovanje sprememb v obnašanju komitentov ter za optimizacijo kombinacije prodajnih kanalov z uvajanjem novih tehnologij in analiz.

Med prioritetami bank v delu, ki ustvarja nižje donose, bi morala biti tudi navzkrižna prodaja. Banke na jugu se morajo osredotočiti na upravljanje slabih posojil in povečati izterjavo plačil. Ena od pomembnih tem v bližnji prihodnosti v državah na jugu regije bo tudi prestrukturiranje bank. Trend konsolidacije se bo po napovedih Deloittovih analitikov nadaljeval tudi v letu 2015, kasneje morda celo narasel. Če so bile združitve in prevzemi doslej aktualni predvsem na severu regije, še zlati na Poljskem, je pričakovati, da bodo z dvigom kakovosti premoženja ter donosnosti v kratkem postale aktualne tudi na v državah na jugu.

Ocene, napovedi in obeti za Slovenijo

In kam Deloittovi finančni strokovnjaki umeščajo slovenski bančni sektor?

Katarina Kadunc, pooblaščena revizorka, Deloitte Slovenija: »V povprečju so za vse države napovedi pozitivne in boljše glede na prejšnja leta. Nekako skladno z napovedjo najnižje rasti BDP Slovenije v primerjavi z ostalimi državami, analitiki menijo, da se bo tako gibal tudi slovenski bančni sektor – veseli smo, ker se končno napoveduje rast dobičkonosnosti, vendar je napovedana rast ROE najmanjša od obravnavanih držav srednje Evrope.«

Poleg že zgoraj opisanih ključnih ugotovitev poročilo še ugotavlja, da postopki prestrukturiranja v korporativnem sektorju še naprej predstavljajo negotovost, kar pa ne velja za zaupanje potrošnikov.
Posojilna dejavnost se bo po pričakovanjih strokovnjakov tako letos kot naslednje leto še naprej krčila, vendar pa naj bi se stanje na podlagi izboljšanja sektorskih bilanc in gospodarskega okrevanja v letu 2016 stabiliziralo. Stopnja nedonosnih posojil v bančnem sektorju se je s 15,8 % znižala na 14,9 % zaradi prenosa 3,26 milijarde EUR posojil na DUTB, in sicer potem ko je novembra z vrednostjo 19,9 % dosegla vrhunec. Naslednje leto je mogoče pričakovati dodatno znižanje stopnje nedonosnih posojil gospodarskih družb, k čemur bo pripomoglo znižanje neplačil zaradi gospodarskega okrevanja, in učinkovitejše obravnavanje slabih terjatev, ki se bo odrazilo v prestrukturiranju oz. odpisu dolgov.

Rast prihodkov naj bi se naslednje leto s stabilizacijo marže upočasnila, razmerje med stroški in dohodki pa naj bi se na podlagi programov za zmanjševanje stroškov še naprej nižalo, in sicer s 54 % v letu 2014 na 51 % v letu 2016. Končni rezultat sektorja bo odvisen od zahtev po oblikovanju čistih rezervacij, ki bodo v bližnji prihodnosti morda spremenljive, vendar naj bi v naslednjih nekaj letih pomembno zmanjšale. Kljub dobičkonosnosti v prvem četrtletju bo izogibanje rdečim številkam v letu 2014 za bančni sektor verjetno predstavljalo trd oreh.

Kljub okrevanju po prejemu pomoči so se te državne banke v načrtih prestrukturiranja, ki so jih predale Evropski komisiji, zavezale, da bodo z namenom izboljšanja lastnega delovanja do leta 2017 skrčile bilance stanja, omejile posojila ter zmanjšale stroške. To morda daje prednost tujim bankam, vendar pa je znatno večji tržni delež zabeležila le Sberbank (10. mesto).

Banke si bodo prizadevale za ohranitev tržnega deleža pri fizičnih osebah ter malih in srednje velikih podjetjih, kar bo predstavljalo prednostno nalogo za ta dva segmenta. Istočasno bi morale poskrbeti tudi  

Več informacij

Deloittovo poročilo v angleškem jeziku:
CE Banking Outlook / North-South Divide on the Road to Recovery

Globalna spletna stran:
CE Banking Outlook

Ali ste našli kaj koristno?