cee banking m&a study

Sporočila za medije

Konsolidacija in veliko zanimanje vlagateljev na regionalnih bančnih trgih  

   

Ljubljana, 13. december 2019. – Deloittovi novi raziskavi o bančnih trgih v Srednji in Vzhodni Evropi kažeta, da je veliko bančnih trgov nasičenih z bankami, ki ponujajo storitve po nizkih cenah. Te banke na dolgi rok ne morejo dosegati ekonomije obsega, zato bodo zaradi pričakovane upočasnitve gospodarstva podvržene večjemu pritisku. Zaradi vse večjega števila transakcij pa se pospešuje konsolidacija na bančnih trgih, zaradi česar se obeta porast transakcij v Srednji in Vzhodni Evropi.

Vse večja konsolidacija na bančnih trgih Srednje in Vzhodne Evrope

Poslovanje bančnega sektorja v Srednji in Vzhodni Evropi ter na Balkanu je bilo še vedno spodbudno. Količniki kapitalske ustreznosti so v letu 2018 ostali solidni in so v 15 državah v regiji v povprečju znašali več kot 20 %. Delež slabih posojil je bil še vedno največji na jugu regije, dobičkonosnost pa se je v več državah povzpela na zgodovinsko raven. Donosnost kapitala (ROE) je v povprečju znašala okrog 11 %, bančni sektor pa ni utrpel nobenih izgub. Ta pozitivna gibanja so podprta s stabilno gospodarsko rastjo, ki vključuje 3,9 % rast realnega BDP-ja v letu 2018, ugodne razmere na trgu dela in intenzivno kreditno dejavnost v regiji.
V bančnem sektorju v regiji poleg nenehne digitalizacije vlada tudi trend konsolidacije bančnega trga, ki se odvija v obliki odtujevanja sekundarnih dejavnosti na strani prodajalcev in rasti prek prevzemov na strani kupcev. Slednji so predvsem večji akterji v regiji, ki želijo s prevzemi povečati svojo ekonomijo obsega in učinkovitost poslovanja. V regiji je veliko bančnih trgov, ki so razdrobljeni in prenasičeni z bankami, ki imajo majhne tržne deleže, zaradi česar ne dosegajo ekonomije obsega. Manj učinkovite banke bodo zaradi pričakovane upočasnitve gospodarske rasti podvržene večjemu pritisku. Z vse večjim številom sklenjenih poslov narašča tudi konsolidacija na trgu. V zadnjem času je bilo sklenjenih veliko internih poslov. Za te posle so zainteresirani tako prodajalci kot tudi kupci, prevzemne družbe pa imajo dovolj sredstev, da prevzeme tudi izvedejo. Na bančnih trgih v Srednji ter Vzhodni Evropi se torej tudi v prihodnje obeta enakomeren pretok sklenjenih poslov.

Glavne ugotovitve:

  • Med letom 2015 in septembrom 2019 je bilo največ prevzemov in združitev v bančnem sektorju srednjeevropske in vzhodnoevropske regije v Ukrajini (14 transakcij), v Srbiji (11), na Poljskem (10), v Romuniji (10) in na Madžarskem (8).
  • Najdejavnejši kupec v regiji je bila madžarska banka OTP z 8 transakcijami, drugi najdejavnejši kupec pa je bila Poljska, kjer so bili od leta 2015 izvedeni štirje prevzemi prek PZU in Alior Bank.
  • Najdejavnejši prodajalec v regiji je bila družba Société Générale (6 transakcij), sledijo pa ji Raiffeisen (5 transakcij) in grške banke Piraeus Bank, Grška centralna banka, Alpha Bank ter Eurobank, ki so med letom 2015 in septembrom 2019 skupno prodale 12 bank.

Luka Vesnaver, Deloitte Slovenija, partner za finančno svetovanje za jadransko regijo

 

„V zadnjem času je bilo sklenjenih veliko internih poslov, za katere so zainteresirani tako prodajalci kot tudi kupci. Prevzemne družbe so za izvedbo prevzemov motivirane in imajo zanje tudi dovolj sredstev, nekateri prodajalci pa se zavedajo omejitev pri poslovanju, s katerimi bi bili lahko soočeni v prihodnosti, zato sklenejo posel po pošteni ceni. Na bančnih trgih v Srednji ter Vzhodni Evropi se torej tudi v prihodnje obeta enakomeren pretok sklenjenih poslov.“

Luka Vesnaver, Deloitte Slovenija, partner za finančno svetovanje za jadransko regijo
 
 

Pestro dogajanje na trgu slabih posojil v Srednji in Vzhodni Evropi

Delež nedonosnih sredstev je še naprej upadal v skoraj vseh državah Srednje in Vzhodne Evrope. Stabilno gospodarsko okolje, posredovanje s strani upravnih in nadzornih organov in interes bank za odprodajo nedonosnih sredstev so znatno zmanjšali obseg slabih posojil.

V letu 2018 in 2019 se je zaradi velikega zanimanja vlagateljev v regiji pospešilo trgovanje s slabimi posojili. S postopnim zmanjševanjem zapuščine slabih posojil, upadanjem novih slabih posojil in interesom vlagateljev za naložbe z višjim donosom se je zmanjšal delež nedonosnih sredstev.

Obseg trgovanja s posojilnimi portfelji, ki je bil v letu 2017 skromen, je v letu 2018 poskočil na skoraj 6 milijard EUR. K temu so prispevale zaključene transakcije na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji, od katerih je vsaka znašala več kot 1 milijardo EUR. Poleg tega so nekateri dejavniki, kot so nizka pričakovanja vlagateljev glede zmanjševanja obsega slabih posojil, ugodno financiranje, spodbudno makroekonomsko okolje in vse večja konkurenca na strani povpraševanja, ugodno vplivali na cene portfeljev v letu 2018.

Ključni izsledki raziskave:

  • Prodaja portfeljev še naprej igra pomembno vlogo pri razdolževanju bank v Srednji in Vzhodni Evropi, kar dokazuje obsežno trgovanje s slabimi posojili v letu 2018 (5,9 milijard EUR).
  • Deleži slabih posojil se počasi vračajo v enomestne številke ali celo približujejo ravnem pred krizo. Od leta 2018 so mejo 10 % presegli samo v treh državah, in sicer v Albaniji (11,8 %), na Hrvaškem (12,1 %) in v Ukrajini (54,0 %).
  • Na trgih, kjer je večina slabih posojil že odprodana, se pričakuje povečana prodaja dobrih in slabših posojil (sub-performing loans), zlasti posamičnih slabih terjatev do podjetij.
  • Pričakuje se tudi porast transakcij na sekundarnih trgih, predvsem zaradi konsolidacije manjših akterjev na razburkanem trgu izterjave in servisiranja dolgov.
  • Pregledi kakovosti sredstev lahko na krajši rok spodbudijo nadaljnje transakcije v Bolgariji in na Hrvaškem.

 

Ali ste našli kaj uporabnega?