Private Equity Confidence Survey – Winter 2019/2020

Sporočila za medije

Raziskava med strateškimi direktorji 2020

2020 Chief Strategy Officer Survey

Ljubljana, 30. april 2020

Razvoj funkcije za poslovno strategijo za svet disruptivnih sprememb

Čeprav je njegova vloga velikokrat nejasna, strateškemu direktorju (angl. chief strategy officer – CSO) njegov edinstven položaj omogoča, da lažje predvidi nepredvidljivo in svojo organizacijo vodi skozi svet negotovosti ter jo pripelje do dolgoročnega uspeha. Čas je, da strateški direktorji pokažejo, kaj znajo.

Strategija kot poslovna funkcija skozi čas

Korenine strategije kot funkcije segajo vse do časa starodavnih vojaških tradicij. Kot managerska disciplina pa se je strategija začela uveljavljati šele v 80. letih 20. stoletja. Še dodatno desetletje je trajalo, da strategija postane stalnica v organizacijskih strukturah velikih podjetij, ko so se podjetja začela zavedati pomena strateških napovedi in usklajevanja dejavnosti načrtovanja, ki presega zgolj finančno načrtovanje in pripravo letnega proračuna. Takrat se je strategija razvila v poslovno funkcijo. Za boljše razumevanje večno spreminjajoče se vloge strateških direktorjev je Deloitte v sodelovanju s Kellogg School of Management izvedel letno raziskavo med strateškimi direktorji.

Raziskava strateškim direktorjem ponuja dragocen vpogled v to, kako lahko razvijejo strateško funkcijo v svoji organizaciji, da bi se slednja čim uspešneje soočala z izzivi sodobnega sveta. Omogoča jim, da preudarno izoblikujejo svojo vlogo ter začrtajo svojo karierno pot.

Ugotovitve raziskave se nanašajo na pet glavnih področij:

  1. Strateška vrzel v zmogljivostih pri doseganju disruptivne rasti. Vodje strateške funkcije se zavedajo, da doseganje disruptivne rasti na trgu, ki se spreminja z bliskovito hitrostjo, predstavlja najpomembnejšo vrzel, ki jo mora premostiti njihova organizacija. Čeprav kar 70 % anketiranih strateških direktorjev pravi, da je disruptivna rast ključna za uspeh njihove organizacije, jih samo 13 % verjame, da so to strateško prednost tudi sposobni doseči.
  2. Sedanje in prihodnje zmage zahtevajo razumevanje tehnologije kot strateškega vzvoda. Strateški direktorji se še vedno premalo zavedajo pomena strateških možnosti, ki jih ponuja tehnologija. Po podatkih raziskave le majhen del strateških direktorjev verjame, da so njihove organizacije sposobne v celoti izkoristiti potencial, ki ga imajo digitalna preobrazba/e-trgovina (26 %), preobrazba analitike (24 %) in avtomatizacija/robotika/umetna inteligenca (17 %). Poleg boljšega razumevanja naprednih tehnologij pa morajo strateški direktorji tudi (in predvsem) ugotoviti, kako se lahko s pomočjo tehnologij spopadejo z najkompleksnejšimi strateškimi izzivi. Odlično izhodišče za usklajenost in zagon na tem področju je lahko sodelovanje s kolegi iz poslovodstva, kot sta vodja službe za informatiko (chief information officer – CIO) in tehnološki direktor (chief technology officer – CTO), dragoceno podporo pa lahko zagotavljajo tudi zunanji svetovalci.
  3. Strateško načrtovanje mora postati bolj dinamično. Tradicionalni postopki priprave strateških načrtov so prepočasni, da bi dohajali bliskovite spremembe na trgu, in se izvajajo preveč poredko, zato jih je marsikje treba preobraziti. Večina strateških direktorjev (45 %) svojo strategijo osveži enkrat letno, preostali pa le vsaki dve leti (23 %) ali celo vsaka tri leta (22 %). Poleg tega 40 % vprašanih navaja, da priprava strateškega načrta traja kar tri do štiri mesece. Odlična metoda za okrepitev poslovne strategije in upoštevanje različnih okoliščin, v katerih se organizacija lahko znajde, je priprava scenarijev. Z njimi lahko podjetje uspešneje konkurira na trgu in se hitreje odziva na spremembe, vendar pa se priprave scenarijev poslužuje le kakšna polovica podjetij (52 %).
  4. Obeti za svetovno gospodarstvo so zelo zaskrbljujoči. Strateške direktorje je skrbel nastop gospodarske recesije že pred pandemijo COVID-19. V času izvajanja ankete, od novembra do decembra 2019, jih je bilo kar 43 % črnogledih (ali zelo črnogledih) glede obetov za svetovno gospodarstvo, samo 10 % pa jih je bilo optimističnih.
  5. Želja po vodilnem položaju v organizaciji. Na temo svojih kariernih ciljev je zajeten del izkušenih strateških direktorjev (44 %) povedalo, da si v naslednjih petih letih želijo postati vodja svoje organizacije. Vedo pa, da jih pri doseganju tega cilja čakajo veliki izzivi, vključno s tem, da imajo premalo izkušenj z dejanskim vodenjem poslovanja.

Hitre spremembe, negotovost in disrupcija so stalnica v današnjem poslovnem svetu in sposobnost uspešnega odzivanja nanje postaja čedalje pomembnejša konkurenčna prednost.

Po podatkih letošnje raziskave med strateškimi direktorji bodo ekipe, odgovorne za strategijo v organizacijah, v prihodnosti uspešne, če bodo znale predvideti nepredvidljivo, da bi svojim organizacijam zagotovile trajen uspeh, če bodo našle veliko bolj drzne načine za spodbujanje rasti poslovanja in če bodo zagotovile, da njihove organizacije preobrazijo sedanji potencial v prihodnje konkurenčne prednosti.

Razvijte kompetence za opredelitev in izvajanje disruptivne rasti

Velika večina strateških direktorjev v raziskavi (96 %) se zaveda, da imajo ključno vlogo pri ustvarjanju organske rasti svojih podjetij. Večina (76 %) jih tudi verjame, da so to rast sposobni doseči.

Kar se tiče disruptivne rasti (ki presega organsko rast), pa jih samo 13 % verjame, da so jo zmožni doseči, čeprav jo 70 % vprašanih označuje kot ključno za uspeh njihove organizacije. To predstavlja veliko vrzel v strateških zmogljivostih.

Definiranje in opolnomočenje disruptivnih priložnosti, ki temeljijo na tehnologiji

Živimo v zanimivem času, kjer tehnologija bliskovito preobraža človeški potencial, premika meje mogočega in odpira nove, vznemirljive priložnosti. V prihodnosti bodo zmagovalne organizacije, ki bodo hitrejše, bolje povezane in ki bodo imele ciljno usmerjen pristop k izkoriščanju novih priložnosti. Po podatkih raziskave se večina strateških direktorjev zaveda, kako pomembne so disruptivne tehnologije za strateško funkcijo v podjetju, vendar le redki verjamejo, da bodo njihove organizacije zmožne v celoti izkoristiti potencial, ki ga imajo digitalna preobrazba/e-trgovina (26 %), preobrazba analitike (24 %) in avtomatizacija/robotika/umetna inteligenca (17 %). Od kod ta vrzel med potrebami in dejanskimi zmožnostmi?

Najprej moramo razumeti, da s tehnologijo v podjetjih večinoma upravljajo vodje službe za informatiko ali tehnološki direktorji. Na prvi pogled se to morda zdi logično, vendar pa po naših izkušnjah za pripravo dobre jedi niso pomembne samo izvrstne sestavine, temveč tudi dober recept. Čeprav lahko služba za informatiko pomaga pri razumevanju različnih tehnologij in sodeluje pri razvoju kapacitet, povezanih s temi tehnologijami, bi moralo biti postavljanje prioritet pri uporabi tehnologije v rokah tistih, ki odločajo o poslovanju. Poleg tega mnogi strateški direktorji ne razumejo osnov novih, disruptivnih tehnologij in vseh možnosti njihove uporabe. Raziskava kaže, da so še precej negotovi glede različnih nians, izrazov in kratic na področju tehnologije ter kompleksnosti, povezane z njo.

Sprejmite in implementirajte agilni in dinamični pristop strateškem načrtovanju

Trenutni postopki strateškega načrtovanja ne dohajajo bliskovitih sprememb na trgu in jih je marsikje treba preobraziti. Odvijajo se postopoma in trajajo po več mesecev. Velika večina strateških direktorjev (71 %) za tovrstno načrtovanje porabi več kot tri mesece, skoraj tretjina (31 %) pa več kot štiri mesece.
Ugotavljamo tudi, da največ podjetij (45 %) osveži svojo strategijo enkrat letno, medtem ko se ostala tega lotijo le vsaki dve leti (23 %) ali vsaka tri leta (22 %).

„V današnjem svetu hitrih sprememb je proces strateškega načrtovanja veliko prepočasen, da bi lahko dohajal spremembe na trgu. Priprava strategije mora zato postati nenehna in ne le občasna praksa.“

Kdo so strateški direktorji in kaj si želijo doseči?

Položaj strateškega direktorja je precejšnja novost v poslovodstvu organizacij in njegova vloga je pogosto nejasna. V prejšnji raziskavi smo razkrili šest vlog, ki jih ima običajno strateški direktor:

  1. Svetovalec – pomoč pri oblikovanju dolgoročne strategije podjetja.
  2. Opazovalec – zaznava in pojasnjuje spremembe na trgu.
  3. Bančnik – daje pobude za sklepanje novih poslov in partnerstev.
  4. Inženir – načrtuje in upravlja postopek strateškega načrtovanja.
  5. Direktorjeva desna roka – deluje kot neuradni vodja kabineta generalnega direktorja.
  6. Vodja posebnih projektov – vodi različne pomembne iniciative.

Po mnenju anketiranih je glavna vloga strateškega direktorja oziroma strateške funkcije vloga ‚svetovalca‘, ki jo strateški direktor opravlja 27 % svojega časa. Ta vloga obsega vključevanje strateških zamisli in vpogledov v celovito strategijo, ki je izvedljiva tako na ravni podjetja kot tudi posameznih poslovnih enot. Strateški direktor kot svetovalec oblikuje jasne strateške odločitve, pridobiva mnenja različnih članov poslovodstva in spodbuja sodelovanje tistih, ki v podjetju sprejemajo odločitve, ter na podlagi omenjenega izoblikuje strategijo.

Druga najpogostejša vloga strateških direktorjev je vloga opazovalca, ki jo strategi opravljajo 19 % svojega časa. Ta vloga obsega vodenje ključnih projektov, ki jih organizacija ne more izpeljati v okviru običajnega poslovanja.

Karierni cilji strateških direktorjev: dobra in slaba novica

Na temo svojih kariernih ciljev je kar 48 % izkušenih strateških managerjev, bodisi strateških direktorjev ali direktorjev za rast (chief growth officer), povedalo, da si v naslednjih petih letih želijo postati vodja organizacije. In čeprav verjamejo, da jim to lahko uspe, pa se zavedajo, da jih pri tem čakajo veliki izzivi.
Pri doseganju tega cilja se lahko opirajo na odlično strateško razumevanje različnih silnic, ki delujejo v panogi, na poglobljeno poznavanje dolgoročnega ustvarjanja dodane vrednosti in strateških načrtov ter na celovit, poglobljen vpogled v vzajemno delovanje različnih funkcij v podjetju.

Strateški direktorji in njihovi namestniki tako dobro razumejo omenjene izzive in vedo, kako jih premagovati, da si jih kar 52 % želi prevzeti vodstvo večje poslovne enote in to predstavlja njihov glavni karierni cilj za naslednjih pet let. Vedo pa, da dosega tega cilja zahteva tudi neposredne izkušnje z vodenjem poslovanja, pridobivanje kredibilnosti v podjetju in notranje mreženje, poleg tega pa morajo tudi dokazati, da so sposobni pripeljati organizacijo do otipljivih rezultatov.

Obeti za prihodnost v očeh strateškega direktorja: na obzorju so temni oblaki

Strateške direktorje je skrbel nastop gospodarske recesije že pred pandemijo COVID-19. V času izvajanja ankete, od novembra do decembra 2019, jih je bilo kar 43 % črnogledih (ali zelo črnogledih) glede obetov za svetovno gospodarstvo, samo 10 % pa jih je bilo optimističnih. Podobno je bilo samo 39 % strateških direktorjev optimističnih glede poslovanja njihovih panog v naslednjem letu.

Žal pa je pri gospodarskih recesijah težko napovedati, kdaj bodo udarile in na kakšne načine, saj jih običajno sprožijo nepričakovani pretresi v gospodarstvu, kot je na primer trenutna kriza zaradi pandemije COVID-19. Tudi prejšnji dve recesiji sta nastali zaradi nepričakovanih kriz, in sicer zaradi počenja internetnega mehurčka v letu 2001 ter zloma nepremičninskega trga konec leta 2007.

Kljub temu pa kar 60 % strateških direktorjev verjame, da bo njihova organizacija v naslednjih 12 mesecih uspešna, in kar jih 80 % jih je prepričanih, da lahko pozitivno vplivajo na njene poslovne rezultate.

Raziskava med strateškimi direktorji 2020

Prenesite PDF poročilo