COVID-19 CEE banking sector impact survey

Sporočila za medije

Raziskava o vplivu COVID-19 na bančni sektor v Srednji in Vzhodni Evropi

Prvi simptomi izbruha koronavirusa

Ljubljana, 22. september 2020. - Deloitte je izvedel raziskavo med 69 vodji za upravljanje tveganj in vodji oddelkov za reprogramiranje posojil v 12 državah Srednje ter Vzhodne Evrope, ki so nam podali svoje poglede in pričakovanja v zvezi z učinki pandemije COVID-19 na bančni sektor. Raziskava postavlja v ospredje pet ključnih vprašanj, in sicer: okrevanje gospodarstva, dinamika posojil, slaba posojila (NPL) in z njimi povezane transakcije, prestrukturiranje ter prioritete na področju reprogramiranja posojil. Za mnenje smo povprašali tudi predstavnike investicijskih podjetij in družb za odkup ter izterjavo dolgov.

Raziskava o vplivu COVID-19 na bančni sektor v Srednji in Vzhodni Evropi

Nekaj mesecev po začetku gospodarske krize, ki jo je povzročil izbruh pandemije COVID-19, se akterji na trgu soočajo s številnimi izzivi, pri čemer bančni sektor ni nobena izjema. Banke se bodo zaradi krčenja gospodarstva morda spopadale s porastom novih neplačil in s tem obsežnejšimi kreditnimi izgubami ter nižjimi obrestnimi prihodki in provizijami, da o trenutnih in morebitnih prihodnjih operativnih problemih sploh ne govorimo, – pravi Luka Vesnaver, partner v oddelku finančnega svetovanja pri Deloitte.

Banke v srednjevzhodni Evropi so po globalni finančni krizi v obdobju 2008–2009 močno okrepile kakovost svojih sredstev, oblikovale večje kapitalske rezerve in izboljšale svoj likvidnostni položaj, s čimer so v trenutno gospodarsko krizo vstopile bolje pripravljene kot v prejšnjo. Kombinacija gospodarske rasti v zadnjih letih, pozornosti s strani nadzornikov in politikov ter odločenosti bank, da odpravijo težave, povezane z nedonosnimi sredstvi, so močno zmanjšale obseg slabih posojil v zadnjih letih. V tem izzivov polnem obdobju so banke tudi razvile najboljše prakse, izpopolnile postopke upravljanja slabih posojil in se spopadle z nakopičenimi nedonosnimi izpostavljenostmi. Moratoriji na odplačilo posojil, uvedeni v številnih državah Srednje in Vzhodne Evrope, lahko začasno prikrijejo dejansko škodo, ki jo v gospodarstvu lahko povzročijo omejitve. Zato so zanesljive napovedi v zvezi z oblikovanjem slabih posojil v prihodnjih letih skorajda nemogoče. Podjetja bodo zaradi COVID-19 mogoče morala prilagoditi svoje dosedanje strategije na tem področju, kar pa bi lahko vplivalo na univerzalne storitve in na trg kupcev.

Glavne ugotovitve

Okrevanje gospodarstva

V naslednjih 12 mesecih pričakujemo podaljšano okrevanje gospodarstva, pri čemer večina vprašanih pričakuje okrevanje v obliki črke U (39,1 %) ali L (21,7 %). Mnenje anketirancev o uporabi moratorija je na splošno pozitivno, saj jih kar 75 % navaja, da je to učinkovit ukrep za ohranitev finančne stabilnosti.

Dinamika posojil

Nobeno presenečenje ni, da naj bi se obroki novih posojil v letu 2020 glede na leto poprej rahlo ali znatno zmanjšali, medtem ko so pričakovanja za leto 2021 nekoliko bolj optimistična. Obroki novih posojil se bodo leta 2021 morda vrnili na staro raven zahvaljujoč davčnim in monetarnim ukrepom za spodbujanje posojilne dejavnosti bank. Bonitetni standardi posojil za gospodinjstva kot tudi za nefinančne družbe naj bi se nekoliko zaostrili, predvsem zaradi slabših gospodarskih obetov, večjega kreditnega tveganja in nižje tolerance bank do tveganj.

Kakovost sredstev

Kakovost sredstev naj se v naslednjih 12 mesecih ne bi bistveno poslabšala. Skoraj polovica vprašanih namreč meni, da se bo delež slabih posojil za prebivalstvo povečal za 0 – 3 %, delež slabih posojil podjetjem pa naj bi se po mnenju dveh tretjin zvišal v enakem odstotku. Zdi pa se, da so vlagatelji bolj črnogledi glede razvoja kakovosti sredstev. Skoraj polovica jih pričakuje, da se bo delež slabih posojil za prebivalstvo v naslednjih 12 mesecih povečal za 3 – 5 %, tretjina pa jih predvideva, da se bodo slaba posojila v istem obdobju zmanjšala za enak odstotek. Kljub temu pa je med anketiranci še nekaj negotovosti glede tega, koliko bodo dolžniki dejansko sposobni (in tudi pripravljeni) odplačevati svoje dolgove po odpravi moratorija od leta 2021 naprej.

Transakcije na trgu slabih posojil

Skoraj četrtina vprašanih namerava v naslednjega pol leta prodati svoje portfelje slabih posojil. Večina vlagateljev bo kljub pandemiji še naprej kupovala, vendar bodo transakcije izbirali previdneje.

V regiji Srednje in Vzhodne Evrope so bile predvidene ali pa so že potekali transakcije, ki so jih banke zaradi izbruha korona virusa preložile. V nekaterih primerih pa so se stranke začele pogajati o možnosti nadaljevanja postopkov. Predvidevamo, da bo v naslednjih mesecih na trg prišlo nekaj manjših transakcij in prenosov izpostavljenosti do posameznih večjih dolžnikov (single-ticket deals). – še dodaja Vesnaver.

Med posli s slabimi posojili bo prevladovalo trgovanje s portfelji nezavarovanih posojil za prebivalstvo, saj banke pričakujejo, da se bodo v največji meri znebile prav teh instrumentov. Petina jih razmišlja tudi o odtujitvi izpostavljenosti do posameznih podjetij. Razlog je verjetno povečan obseg nezavarovanih posojil za prebivalstvo v portfeljih bank v zadnjih letih, pa tudi dejstvo, da so banke veliko večino nedonosnih izpostavljenosti do podjetij že odprodale. Nasprotno pa večina vlagateljev pričakuje, da bodo banke v največji meri odprodajale nezavarovano premoženje podjetij.

Prestrukturiranje in reprogramiranje posojil

Skoraj tretjina vprašanih meni, da bo 5 – 10 % zadolženih gospodinjstev z likvidnostnimi težavami v naslednjih 12 mesecih zahtevalo prestrukturiranje. Tretjina pa jih pričakuje, da bo treba prestrukturirati še več, 10 – 20 % gospodinjstev. V povezavi z zadolženimi podjetji pa skoraj četrtina vprašanih napoveduje, da bo zaradi likvidnostnih težav v naslednjih 12 mesecih treba prestrukturirati 10 – 20 % posojilojemalcev.
Večina vprašanih meni, da imajo v podjetju dovolj človeških virov, da pokrijejo povečane potrebe dolžnikov po prestrukturiranju in se odzovejo na morebiten porast reprogramiranja posojil. Banke povečan obseg dela običajno razporejajo interno, oddelkom, ki so v določenem trenutku manj obremenjeni, do določene mere pa tudi standardizirajo procese. Petina vprašanih pa pravi, da zgolj viri v podjetju niso dovolj za dodatne delovne obremenitve, povezane z reprogramiranjem posojil, in več kot 40 % jih je to dejavnost pripravljenih prepustiti v roke zunanjih izvajalcev.

Ali ste našli kaj uporabnega?