Sporočila za medije

Deloittova raziskava: večina direktorjev meni, da je pravi model za delovno okolje pomemben za uspeh organizacije, a jih je le 24 % pripravljenih uvesti potrebne spremembe

Več kot 10.000 anketirancev iz 139 držav meni, da je vodstvo ena glavnih ovir za odzivanje na trende, ki smo jih raziskovali

Ljubljana, 7. februar 2023 - Vodje podjetij se že več kot tri leta po pandemiji še vedno soočajo s številnimi globalnimi, gospodarskimi in družbenimi spremembami, ki dramatično vplivajo na delo in zaposlene. Deloittovo novo poročilo o trendih na področju človeškega kapitala, New Fundamentals for a Boundaryless World, raziskuje, kako se vodje soočajo s temi izzivi in kako lahko njihove organizacije uspevajo v okolju, ki se nenehno razvija, ter se razvijajo skupaj z njim.


Anketiranci v raziskavi, ki je zajela več kot 1.500 vodilnih delavcev in članov uprav, na splošno priznavajo, da meje, ki določajo pravila dela – npr. kako so delovna mesta organizirana, kje delo poteka in kdo ga je sposoben opravljati – izginjajo. Čeprav številni razumejo, da je treba postaviti nove temelje dela, in kar 87 % vprašanih navaja, da je pravi model za delovno okolje pomemben za uspeh njihove organizacije, jih le 24 % verjame, da je njihova organizacija zelo pripravljena, da naslovi ta trend. 59 % anketirancev je povedalo, da se bodo v bližnji prihodnosti osredotočali na nadaljnje korake, ki jih morajo narediti, da preoblikujejo svoj model delovne sile. Njihova zavzetost kaže, da vidijo velik potencial v novih pristopih do dela, zaposlenih in delovnega okolja. Vendar pa sodelujoči v raziskavi uvrščajo vodstvo med glavne ovire za odzivanje na trende, ki jih obravnavamo v poročilu, kar kaže na to, da organizacije čaka še veliko dela, da se nastavijo na pravo frekvenco za prihodnje uspehe.

„Delovna sila, človeški viri in organiziranost dela so, kot tudi že v preteklosti, še vedno ena izmed prioritet upravnih odborov in vodstev podjetij.“ pravi Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.

Drugačno delo: konec služb, kot jih poznamo

Čeprav je delo danes opredeljeno predvsem kot delovna mesta in opis delovnih nalog, se številnim ta koncept zdi zastarel. Po podatkih Deloittove raziskave o organizacijah, ki so osredotočajo na veščine svojih zaposlenih, le 19 % vodij v podjetjih in 23 % zaposlenih meni, da je za organizacijo najboljše, če je delo strukturirano na ta način. To odraža nov trend, ki ga mnogi že opažajo pri svojih zaposlenih: kar 63 % vodij v podjetjih namreč navaja, da so zaposleni bolj osredotočeni na ekipno in projektno delo kot pa na delovne naloge v opisu njihovega delovnega mesta.


„Čeprav opisi delovnih mest ostajajo najpogostejši način, kako opredeljujemo delo, niso edini. Stroge opredelitve delovnih mest lahko omejijo agilnost in inovativnost zaposlenih ter organizacij,“ komentira Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija. „S pristopom, pri katerem so v ospredju veščine ljudi, lahko organizacije uresničijo potencial zaposlenih in ustvarijo delovno okolje, kjer imajo ljudje več izbire, avtonomije in možnosti za rast.“

Ker se spreminja predstava o tem, kaj dela ekipe najbolj učinkovite, organizacije iščejo načine, kako preoblikovati delo, da bi bilo to čim bolj organizirano in vključujoče. 93 % vprašanih v raziskavi o trendih je povedalo, da uspešna organizacija ni le skupek delovnih mest. Le 20 % pa jih pravi, da je njihova organizacija zelo pripravljena na soočenje s tem izzivom, kar predstavlja največjo vrzel v pripravljenosti med vsemi trendi, ki smo jih raziskovali. Če bi organizacije takoj začele naslavljati ta razkorak, bi lahko sprostile potencial zaposlenih za ustvarjanje izjemne dodane vrednosti in povečale možnosti, da bodo njihove ekipe ustvarjale inovativne rešitve in izboljševale procese ter s tem učinkovitost poslovanja.


„Organizacije se po vsem svetu poslužujejo priložnosti, ki jih ponujajo novosti na področju dela: osredotočajo se na ključne zmogljivosti svojih ljudi, da bi ti bili kos nenehnim spremembam in motnjam. Zato se trudijo povzdigniti veščine ljudi na nove ravni, daleč preko meja 'funkcionalnih' in 'tehničnih' spretnosti,“ dodaja Barbara Žibret Kralj.


V današnjem digitalnem in hiper povezanem svetu igra korporativna Amerika vse večjo vlogo pri odločanju ljudi o tem, kje bodo delali. Dva od petih anketiranih pripadnikov generacije Z in milenijcev v Deloittovi raziskavi sta že zavrnila zaposlitev ali delovno nalogo, ker ta ni bila usklajena z njihovimi vrednotami. Organizacije, ki jasno opredelijo svoj namen oziroma poslanstvo in ga tudi živijo, uživajo vidne koristi – polovica vodilnih kadrov, vključenih v raziskavo o trendih, opaža manjšo fluktuacijo in boljše počutje svojih zaposlenih.


„Zaposleni imajo danes večji vpliv na delodajalce kot kdaj koli prej in želijo z njim oblikovati delo v svojih organizacijah,“ povzema Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija. „Da bi bile organizacije uspešne v tem novem svetu dela, se morajo odpovedati popolnemu nadzoru in skupaj z zaposlenimi postaviti nova pravila in meje sodelovanja.“


Drugačno delovno okolje: delo v svetu, kjer ni več meja

Ker so zaposleni danes vse bolj opolnomočeni in se tehnologija pospešeno razvija, bi morale organizacije ponotranjiti idejo, da so delovna okolja samo fizične lokacije. Ta koncept je pod pritiskom že nekaj časa, saj je digitalni dostop do dela pridobival na priljubljenosti že pred pandemijo. Medtem ko se le 15 % vprašanih strinja, da je način, kako je delo oblikovano, eden od najpomembnejših elementov za ustvarjanje delovnega okolja prihodnosti, drugi dejavniki kažejo, kako ključnega pomena je lahko. Poleg tega anketiranci navajajo, da sta večja motiviranost delavcev in njihovo dobro počutje dve od najpomembnejših prednosti, ki jih opažajo pri izgradnji delovnega okolja, ki je usklajeno s trendi sodobnega časa.


„Številni zaposleni zdaj menijo, da se lahko sami odločijo, kje bodo delali – v pisarni, doma ali kje drugje,“ poudarja Barbara Žibret Kralj. „To vidijo kot priložnost za sodelovanje pri oblikovanju svoje prihodnosti dela.“

Takšen razvoj delovnega okolja spodbuja vodje, da se razvijajo skupaj s svojo delovno silo, saj rekorden odstotek (94 %) anketirancev meni, da so veščine in uspešnost vodstva pomembne za uspeh njihove organizacije. Po drugi strani pa jih le 23 % verjame, da so njihovi vodje zares sposobni krmariti svojo organizacijo v času motenj. Verjetno zato, ker so vodje na delo in na zaposlene vajeni gledati skozi zastarelo lečo. Skoraj polovica vprašanih je povedala, da imajo njihovi vodje težave pri obvladovanju motenj in ugotavljanjem, katerim izzivom bi morali posvetiti največjo pozornost.


„Namesto, da se organizacije ubadajo s tem, kje začeti, bi se morale bolj posvetiti temu, kako lahko izkoristijo poslovne motnje sebi v prid in se od njih učijo,“ še dodaja Barbara Žibret Kralj. „Z zaposlenimi naj sodelujejo pri oblikovanju dela in tako poskrbijo tudi za dobro počutje ljudi. S tem bodo dosegale najboljše možne rezultate za svoje poslovanje in za ljudi.“


Metodologija


Pri zbiranju podatkov, predstavljenih v tem poročilu, smo uporabili Deloittovo metodologijo načrtovanja scenarijev. Rezultati so bili zbrani z anketami na družbenih omrežjih, intervjuji v živo, fokusnimi skupinami, organiziranimi s pomočjo umetne inteligence, intervjuji s poslovnimi in kadrovskimi direktorji v različnih panogah in, prvič v 11-letni zgodovini poročila, tudi med zaposlenimi iz celega sveta.
 

Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo
Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo
Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija
Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija
Ali ste našli kaj uporabnega?