Sporočila za medije

Deloittova anketa o prazničnih nakupih: 

Slovenci najraje podarjamo sladke izdelke, darilne bone in knjige

Slovenci v povprečju za praznike ob koncu leta namenimo 320 evrov, obdarujemo pa najožje družinske člane

Ljubljana, 27. november 2015 – Čeprav si Slovenci ob praznikih ob koncu leta večinoma želimo prejeti denar (gotovino), darilni bon za potovanje ali darilni bon na splošno, pa za darilo najpogosteje prejmemo sladko pozornost, darilni bon ali knjigo. Slovenci najpogosteje ob koncu leta obdarujemo ožje člane družine (otroke, partnerja), praznični proračun pa dokaj skrbno načrtujemo - v povprečju bomo za praznike letos namenili 320 evrov, od tega 149 evrov za darila, 129 evrov za hrano in pijačo ter 46 evrov za druženje. Ocenjeni proračun znaša dobrih sto evrov manj od povprečja, ki ga bodo za praznike ob koncu leta namenili anketirani v ostalih državah, ki so sodelovale v anketi. To so le nekatere od ugotovitev Deloittove raziskave o zapravljanju za praznike ob koncu leta, ki je letos potekala že 18. zapored, prvič v Sloveniji.

Trenutno stanje gospodarstva v Evropi: Slovenci najbolj pozitivni!

Slovenci imamo po raziskavi sodeč najbolj pozitivno mnenje o trenutnem stanju gospodarstva v Evropi: 36% slovenskih anketirancev ima pozitivno mnenje o gospodarstvu in 8% negativno, evropsko povprečje je 19% s pozitivnim mnenjem in 37% z negativnim mnenjem. Anketiranci iz Nemčije, Danske in Nizozemske so prav tako bolj pozitivni kot negativni, medtem ko negativno mnenje prevladuje v Grčiji, Rusiji in Južni Afriki. Glede na dejanske rasti gospodarstev številke ne presenečajo; rast BDP je bila v Sloveniji med drugim kvartalom leta 2014 in drugim kvartalom 2015 2,5%, med tem ko je bila rast BDP v tem obdobju v Rusiji in Južni Afriki negativna. Rast BDP je v ostalih državah na splošno nekoliko bolj pozitivna, kot je njena percepcija s strani državljanov, kar kaže na slabo informiranost, oz. na to, da državljani (še) niso občutili sprememb.


Kupna moč: Tretjina z manj denarja kot lani

Da anketiranci še niso čutili sprememb pozitivnega razvoja BDP, nakazuje tudi njihovo mnenje o lastni kupni moči, tudi v Sloveniji: več Slovencev (32%) meni, da imajo v letu 2015 manj denarja na razpolago kot v prejšnjem letu, kot jih meni, da ga imajo več (19%). Evropsko povprečje je še nekoliko bolj negativno: 40% meni, da imajo manj denarja na razpolago in 17% jih meni, da ga imajo več.

Slovenci imajo tudi več upanja za prihodnost: najbolj so optimistični glede pričakovanega zdravja gospodarstva v letu 2016, saj jih več kot polovica meni, da bo razvoj pozitiven, medtem ko je evropsko povprečje dobra četrtina. Pri kupni moči sicer lahko Slovence uvrščamo v bolj optimistično polovico anketirancev, vendar pa še vedno zaostajajo za petimi drugimi državami (Veliko Britanijo, Španijo, Dansko, Južno Afriko in Poljsko), iz česar lahko sklepamo, da Slovenci ne verjamemo v učinek 'pronicanja' (trickle-down effect), t.j., da bo rast BDP imela močan vpliv na njih same.

Praznični proračun: Slovenci le 320 EUR, Evropa 441 EUR

47% načrtovanega družinskega proračuna za praznično zapravljanje v Sloveniji predstavljajo darila, 39% nakup hrane in pijače za praznike, le 14% pa stroški za druženje (obisk kina, gledališča, koncertov, večerje ipd.). Načrtovani družinski proračun za praznično zapravljanje je pri Slovencih sicer v tem letu nekoliko nižji kot lani (dober odstotek), a je proračun za darila za 3,6% višji - za letošnje leto znaša slabih 150 EUR - medtem ko je proračun za druženje nižji kar za 14%. Evropsko povprečje proračuna v gospodinjstvu je višje: 441 EUR v primerjavi s Slovenskim povprečjem v višini 320 EUR. Za darila povprečno evropsko gospodinjstvo zapravi 276 EUR, skoraj dvakrat toliko kot slovensko. Največji praznični zapravljivci so Britanci: za letos načrtujejo kar 884 EUR za praznično nakupovanje. Tudi ostale države z višjo kupno močjo bodo v prazničnem času zapravile več, izjema so Nizozemci, ki nameravajo zapraviti 'zgolj' 245 EUR.

Darila: Slovenci obdarujemo predvsem ožje družinske člane

Slovenci za praznike ob koncu leta obdarujemo predvsem ožje družinske člane (otroci, partner, zase) – nakup daril zanje predstavlja kar 76% vsega načrtovanega proračuna za darila, pri čemer evropsko povprečje znaša 59%. Med darili, ki si jih Slovenci najbolj želimo, je na prvem mestu denar – gotovina (50%), na drugem mestu darilni boni za potovanja (46%), na tretjem pa darilni boni na splošno (40%). Tudi na evropski ravni se je med najbolj zaželenimi darili na prvem mestu znašel denar (v 9 od 13 sodelujočih držav oz. 45%), na drugem knjige (39%), na tretjem darilni boni za potovanja (32%), sledijo pa jim oblačila (31%) in kozmetika (26%). »Primerjava med moškimi in ženskami na evropski ravni kaže, da oboji na prvo mesto med najbolj zaželenimi darili navajajo denar, pri čemer pa se pojavijo razlike pri naslednjih izbirah: če si ženske bolj želijo darilne bone, npr. darilne bone za potovanja, knjige, bone za wellness in kozmetiko, pa moški kot najbolj zaželena darila na drugo mesto uvrščajo darilne bone za potovanja, sledijo jim osebni in prenosni računalniki, tablice, pametni telefoni in športna oprema,« pojasnjuje Lan Filipič, višji manager v oddelku poslovnega svetovanja.

Darila: Slovenci najpogosteje obdarujemo s sladkimi izdelki, darilnimi boni in knjigami

Slovenci odrasle najpogosteje obdarujemo s sladkimi izdelki (40%), darilnimi boni (30%) in knjigami (28%). Sladki izdelki so najpogostejše darilo v Evropi le še v Rusiji in Veliki Britaniji, medtem ko je knjiga največkrat podarjena v Franciji, Italiji, Grčiji, Nemčiji, na Danskem, Poljskem in Portugalskem. V Španiji so na prvem mestu – zanimivo – oblačila in obutev. Slovenski in ruski najstniki za darilo za praznike ob koncu leta najpogosteje prejmejo sladkarije in denar, medtem ko jih v drugih evropskih državah večinoma obdarujejo z različnimi igrami (računalniškimi ali video) ali knjigami. Le v Belgiji je na prvem mestu denar. Za otroke Slovenci večinoma izbiramo igrače poučne narave (59%), med njimi predvsem igrače za sestavljanje (29%) ter igrače za ustvarjanje in oblikovanje (23%).

Povprečna vrednost darila za katerega izmed praznikov ob koncu leta v Sloveniji je 14 evrov, darilnega bona pa 28 evrov. To je občutno manj od evropskega povprečja, kjer je za darilo – tako anketa - za posameznega obdarovanca namenjenih 26 evrov, za darilni bon pa 42 evrov.

Čas nakupovanja: Slovenci nakupujemo darila predvsem v decembru

Skoraj tri četrtine anketiranih v Sloveniji (74%) bo darila za praznike ob koncu leta kupilo med 1. in 24. decembrom, kar kaže na to, da se Slovenci obdarujemo predvsem za božič. Med najbolj zgodnjimi nakupovalci daril v Evropi so Nemci, ki večino daril nakupijo že pred decembrom, pri čemer pa je treba upoštevati, da v Nemčiji večina ljudi praznuje Sv. Miklavža na začetku decembra. Najbolj pozno darila nakupujejo Grki in Rusi, in sicer po 15. decembru, kar gre spet pripisati njihovi tradiciji obdarovanja na novoletni večer in praznovanju pravoslavnega božiča 7. januarja.

Obdarovanje: Več obdarovancev, bolj draga darila in dražje trgovine

Slovenski kupci načrtujejo, da se bodo letos bolje organizirali in pripravili za nakupovanje daril ob koncu leta: kar 44% anketiranih je odločenih, da ne bodo kupovali daril impulzivno, 33% jih namerava pri nakupih bolj in pogosteje upoštevati ceno izbranega izdelka. Več nakupov bo tako opravljenih na znižanih izdelkih, prav tako jih bo 29% anketiranih več bolj podrobno pregledalo in primerjalo cene izdelkov.

A zanimivo je, da je na drugi strani iz odgovorov anketiranih v Sloveniji hkrati razvidna tudi drugačna strategija nakupovanja za praznike, ki odseva podatek, da imajo Slovenci kljub vsemu bolj pozitivno mnenje o lastni kupni moči kot so ga imeli v letu 2014. Tako skoraj petina anketirancev namerava v letošnjem prazničnem času obdarovati več ljudi, 15% namerava kupovati bolj draga darila in 6% namerava kupovati v dražjih trgovinah; poleg tega namerava več kot 2 od 5 anketirancev nehati kupovati, oz. kupovati manj rabljenih izdelkov. Drugod po Evropi z varčevanjem nadaljujejo: skoraj 1 izmed 5 potrošnikov bo kupoval darila na razprodaji, 6% jih bo kupovalo cenejša darila in prav tolikšen delež jih bo kupovalo v cenejših prodajalnah.

Darila: Od ideje do nakupa

Slovenci ideje za darila najpogosteje dobimo na spletu, v fizičnih trgovinah, na socialnih omrežjih in po neformalnih kanalih (priporočila prijateljev, znancev), pri čemer je to, kateri kanal pri tem uporabimo, odvisno od vrste darila. Ko nastopi proces primerjave cen in iskanja daril, daleč najpogosteje uporabimo splet ali obiščemo trgovine. Dejanski nakup daril Slovenci še vedno najpogosteje opravimo v fizičnih trgovinah in to velja praktično za vse vrste daril (hrana in pijača, darila za dom, igrače, darilne škatle, voščilnice, oblačila, zdravje in kozmetika, knjige). Nakupi po spletu so med Slovenci manj priljubljeni kot med ostalimi Evropejci.

Aja Ropret-Knez, svetovalka v oddelku poslovnega svetovanja: »Nižja priljubljenost e-nakupovanja med Slovenci glede na ponudbo na spletu ne preseneča. Poleg odsotnosti globalnih velikanov Amazona in eBay-ja, je na slovenskem trgu opaziti tudi manj razvito spletno ponudbo tradicionalnih trgovin in verig kot drugod po Evropi. Četudi je dostava iz tujine v Slovenijo omogočena, so stroški poštnine visoki, ponudba pa ni prilagojena za slovenski trg. Zanimiv rezultat ankete je, da se Slovenci po neuspešnem nakupu v fizični trgovini manj kot Evropejci odločajo, da poizkusijo z nakupom na spletni strani iste trgovine (13% v primerjavi z evropskim povprečjem 21%). To kaže, da je pri slovenskih trgovcih še veliko neizkoriščenega potenciala za razvoj sodobnih prodajnih kanalov

Lan Filipič, višji manager v oddelku poslovnega svetovanja: »Slovenci še vedno najpogosteje kupujemo darila v posameznih tradicionalnih veleblagovnicah (35%) in v hipermarketih (30%). Evropejci na drugi strani darila najpogosteje nakupujejo v specializiranih trgovinah (31%), tradicionalne veleblagovnice so za hipermarketi (27%) šele na tretjem mestu (24%). Med razlogi, ki so jih anketirani navedli, zakaj nakupujejo prav v fizičnih trgovinah, velja izpostaviti predvsem tri: ker izdelek dobijo takoj, ker ga lažje zamenjajo ali vrnejo in ker tam dobijo strokoven in kompetenten nasvet prodajalca

Slovenci sicer v hipermarketih najpogosteje kupujemo hrano in pijačo, predvsem zaradi raznolike ponudbe izdelkov, širokega nabora cen in kakovosti ter rednih akcij oz. popustov. Hipermarketi in supermarketi so tudi trgovine, v katerih Slovenci nakupujemo darilne škatle/vrečke, voščilnice in izdelke za zdravje in lepoto. Specializirane trgovine so med Slovenci najpogostejša izbira pri nakupu knjig in igrač, medtem ko ostali Evropejci v njih nakupujejo predvsem športno opremo in tehnologijo, saj v njih pričakujejo strokovne nasvete usposobljenih prodajalcev. Slovenci v luksuznih trgovinah nakupujemo predvsem visokotehnološke izdelke, v outletih pa oblačila in športno opremo.

Rezultati ankete v celoti so v angleškem jeziku objavljeni na spletni strani Deloitte Slovenija.

Metodologija:

Družba Deloitte je anketo o prazničnih nakupih letos izvedla že 18. zapored, letos prvič tudi v Sloveniji. V anketi je sodelovalo skupaj 13 držav iz vzhodne in zahodne Evrope (Belgija, Danska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Italija, Španija, Velika Britanija, Francija, Rusija, Grčija, Slovenija) ter Južna Afrika. V vseh državah skupaj je na vprašanja odgovorilo 14.065 ljudi. V Sloveniji je bilo v vzorec zajetih 766 posameznikov, starih od 18 do 65 let, ki odražajo vzorec celotnega prebivalstva. Anketiranje (strukturirani vprašalniki) izbranega vzorca je potekalo po spletu konec septembra in v začetku oktobra 2015.

Namen ankete je ugotoviti, koliko denarja ljudje porabijo za praznike, kakšna darila izbirajo, kje jih kupujejo in na kakšen način. Da bi lažje razumeli njihovo strategijo pri prazničnem nakupovanju, so bili vprašani tudi, kako vidijo gospodarstvo svoje države ter ocenjujejo lastno kupno moč.
 

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics