Sporočila za medije

Ali bo druga direktiva o plačilnih storitvah PSD2 pretresla temelje bančne industrije in prinesla za inovacije bolj odprt trg? Odgovor na to vprašanje ponujajo ugotovitve Deloittovih raziskav med bankami in komitenti

13. januarja je stopila v veljavo nova druga direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) ― ključna iniciativa evropskega regulatorja, ki spodbuja inovacije in konkurenčnosti ter odpira vrata bančnega trga za finteche in druga inovativna podjetja v večini držav EU. Glavni namen direktive je nadgraditi in razširiti paleto spletnih finančnih storitev za stranke.

V zadnjih nekaj mesecih smo nemalokrat slišali, kako analitiki in mediji direktivo PSD2 označujejo kot 'prebojno' in 'disruptivno' novost, ki bo korenito in za vedno spremenila trg finančnih storitev, ki smo ga poznali doslej. Ali so takšne napovedi realne? So tradicionalne banke res ogrožene? Ali so komitenti pripravljeni na spremembo in ali se zavedajo koristi izmenjave njihovih podatkov? Kaj lahko pričakujemo po 13. januarju?

Odgovore na ta in druga vprašanja ponujajo izsledki dveh ločenih Deloittovih raziskav. Poudarek raziskave z naslovom European PSD2 Voice of the Banks, ki je vključevala 90 evropskih bank, je bil na pripravljenosti bank na dobo odprtega bančništva, še posebej v srednji in vzhodni Evropi (regija CEE). Druga raziskava z naslovom CEE PSD2 Voice of the Customer je temeljila na analizi preferenc komitentov glede digitalnega bančništva in njihove naklonjenosti novim, inovativnim bančnim storitvam, ki jih prinaša direktiva.

Obe Deloittovi raziskavi na temo PSD2 ponujata dragocen vpogled v odprtost bank in komitentov za odprto bančništvo:

  • Banke v regiji CEE so zasnovale milejše strategije PSD2 v primerjavi z zahodnoevropskimi bankami
    Raziskava med bankami je pokazala, da v regiji srednje in vzhodne Evrope obstajata dve skupini bank, in sicer t. i. izzivalci – to so velike in že uveljavljene univerzalne banke, ki so najbolj odprte za nove priložnosti in od katerih jih večina namerava sklepati partnerska razmerja z drugimi ponudniki storitev, ter na drugi strani minimalisti – običajno srednje velike in manjše banke, ki si prizadevajo zgolj za zagotavljanje skladnosti z novimi zahtevami, medtem ko strategije PSD2 še nimajo izoblikovane. Povsem drugačno stanje je v zahodnoevropski regiji, kjer banke v želji po čim večjem tržnem deležu zasledujejo agresivno strategijo PSD2.
  • Direktiva bo najbolj vplivala na segment poslovanja s prebivalstvom, plačilnega prometa in potrošniških posojil, številne banke se nagibajo k sodelovanju s Fintechi
    Mnoge banke v regiji SEE se spogledujejo z idejo partnerstva s finančno usmerjenimi tehnološkimi podjetji ali drugimi novimi ponudniki. Pričakovanja bank v obeh regijah nakazujejo, da bo imela direktiva največji učinek na poslovanje s prebivalstvom ter poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji, pri čemer se največ priložnosti obeta v plačilnem prometu in potrošniških posojilih.
  • Banke v direktivi PSD2 vidijo priložnost, a se hkrati zavedajo neizogibnih sprememb poslovnih modelov
    Medtem ko so banke v regiji CEE zadržane do Fintech podjetij, v zahodni Evropi prevladuje mnenje, da bodo imele največjo korist od direktive PSD2 uveljavljene večje banke. Po navedbah sodelujočih bank predstavljajo resnejšo potencialno grožnjo tudi nove banke iz vrst digitalnih izzivalcev, medtem ko tehnološki velikani, kot sta Google in Amazon, še ne veljajo za hude tekmece, čeprav so tudi ti že pokazali svoj disruptivni potencial na plačilnem trgu.
  • Velik splošni napredek pri izvajanju PSD2 med zahodnoevropskimi bankami in regija CEE več hitrosti
    Velike zahodne banke so pri izvajanju programov v skladu z direktivo PSD2 naprednejše kot njihove vrstnice v srednji in vzhodni Evropi. V obeh regijah je največ virov doslej namenjenih zagotavljanju regulatorne skladnosti, in ne tržnim strategijam. Regija CEE ne ponuja enotne slike, v določeni meri predvsem zaradi različne hitrosti pri prenosu novih zahtev v lokalne zakonodajne okvire, pri čemer bo marsikatera država članica direktivo PSD2 uvedla šele v drugi polovici 2018, tako da bo letošnje leto za številne banke v regiji precej živahno.
  • Pripravljenost komitentov – uporaba digitalnih bančnih poti v regiji CEE narašča …
    Večina komitentov v srednji in vzhodni Evropi kljub prehajanju na digitalne in mobilne rešitve pri plačevanju še vedno uporablja več različni bančnih poti. Na podlagi ugotovitev raziskave je mogoče opredeliti dve vrsti komitentov v regiji, pri čemer na eni strani delež uporabnikov digitalnih bančnih kanalov v Romuniji in Bolgarija ne dosega niti 20 %, medtem ko se Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka že lahko pohvalijo z zrelejšim digitalnim trgom z okoli 70 % komitentov.
  • … po drugi strani je skoraj petina komitentov odvisna od poslovalnic oz. e-bančništva – kar je izjemna priložnost za digitalne izzivalce
    Kljub dobri mobilni in spletni pokritosti v večini držav srednje in vzhodne Evrope je več kot 11 mio komitentov talcev bančnih poslovalnic oz. e-bančništva, saj bi celotno plačevanje raje opravljali prek spleta ali mobilnih naprav, a so primorani uporabljati poslovalnice ali e-bančništvo, ker večina transakcij še vedno ni digitalizirana ali podprta z mobilnimi aplikacijami. Ta segment predstavlja odlično priložnost za nove ponudnike na trgu plačilnih storitev, saj bodo lahko s ponudbo digitalnih rešitev po uvedbi PDS2 direktive osvojili omenjene komitente ter poslovali neposredno z njimi. 42 % anketiranih uporabnikov več-kanalnih ali digitalnih storitev, je kot enega ključnih razlogov za zamenjavo ponudnika finančnih storitev navedlo ponujanje naprednejših digitalnih storitev.
  • Kljub direktivi PSD2 bodo morali izzivalci vložiti kar precej truda v pridobivanje zaupanja ter informiranja komitentov, da bodo lahko izkoristili tržne priložnosti
    Splošen uspeh direktive je odvisen od odprtosti komitentov za nove plačilne rešitve ter njihovega strinjanja z izmenjavo podatkov z drugimi deležniki. Čeprav 26 % anketiranih v SEE navaja, da se strinjajo z izmenjavo podatkov o njihovem računu z drugo banko v zameno za nove online plačilne storitve, je osveščenost povprečnega uporabnika glede odprtega bančništva in ugodnostih v srednji in vzhodni Evropi še vedno nizka. Seveda bodo morali digitalni izzivalci vložiti tudi v boljše seznanjanje javnosti s prednostmi digitalnih rešitev, v kolikor želijo izkoristiti ugodnosti, ki jih prinaša PSD2.
  • PSD2 ne bo sprožila velikega poka – največji učinek opazen šele čez eno do tri leta
    Direktiva PSD2 nedvomno predstavlja disruptiven potencial, vendar bo sprejemanje novosti terjalo še kar nekaj časa: večina bank v zahodni Evropi ter v državah srednje in vzhodne Evrope pričakuje, da bo učinek PSD2 mogoče čutiti v roku enega do treh let po uvedbi. Nekatere zahodne banke so zaradi zrelejšega finančno-tehnološkega sektorja bolj optimistične in tako prve vidne rezultate pričakujejo že v prvem letu, vendar pa ne vidijo možnosti, da bi PSD2 dosegla razsežnosti finančnega velikega poka, kljub temu da bodo učinki postopni in nepovratni. Banke kot enega ključnih razlogov za upočasnitev navajajo nedodelan regulatorni okvir, pomanjkanje jasnih navodil za prehodna obdobja in nepoenotene standarde za samodejne podatkovne toke (API), temu pa sledijo še vedno nepreverjena razmerja med bankami in fintech podjetji ter nezadostna informiranost uporabnikov.

'Prevratniški učinek PSD2 na sektor finančni storitev ne bo takojšen, temveč bo postopen, a nepovraten. Podjetja, ki si lahko od teh sprememb največ obetajo – t. i. izzivalci, bodo morala vseeno vložiti precej truda v pridobivanje zaupanja in v ozaveščenost komitentov, če želijo izkoristiti čim več prednosti, ki jih direktiva prinaša,' meni Iris Štraus, vodja področja PSD2 pri Deloitte Slovenija.

'Direktiva PSD2 je jasno sporočilo bankam, naj k digitalni transformaciji pristopijo bolj proaktivno. Zaradi omejujoče in izredno regulirane narave bančnega sistema bančni sektor zaostaja za inovativnimi digitalnimi ponudbami hitro rastočih sektorjev elektronskega poslovanja in finančnih tehnologij. Zato banke že dlje časa ne morejo dosegati kakovosti uporabniške izkušnje, ki jo lahko zagotovijo nova podjetja na trgu. Številni plačilni postopki še vedno niso digitalizirani oz. jih ni mogoče opraviti prek spleta,' ugotovitve komentira Mitja Kumar, partner in vodja svetovanja za JV Evropo pri družbi Deloitte.

Ali ste našli kaj uporabnega?