Sporočila za medije

Vodilni svetovni trgovci

Izjemno rast smo beležili v 2017, na obzorju so številni novi izzivi  

Global Powers of Retailing 2019

Ljubljana, 24. januar 2019

  • 250 vodilnih trgovcev na svetu je v letu 2017 ustvarilo za 4,53 bilijonov dolarjev prihodkov; rast je bila hitrejša v primerjavi z letom pred tem.
  • V letu 2019 lahko pričakujemo številne izzive za svetovne trgovce
  • Slovenija je po prisotnosti vodilnih svetovnih trgovcev v regijskem vrhu.

Poročilo svetovalno- revizijske družbe Deloitte Vodilni svetovni trgovci 2019 razkriva, da je v poslovnem letu 2017 250 vodilnih svetovnih trgovcev na drobno ustvarilo skupno 4,53 bilijonov dolarjev prihodkov. To predstavlja 5,7-odstotno rast, kar je več kot leto pred tem, ko je bila rast 4,1-odstotna%.

»Svetovno gospodarstvo je na prelomnici. Vse do prvih mesecev leta 2018 je močno raslo. Sedaj pa se povečuje inflacija na velikih trgih, vlade zaostrujejo monetarno in fiskalno politiko, večina trgov v razvoju pa se sooča z depreciacijo valute, kar kaže na skorajšnjo upočasnitev rasti svetovnega gospodarstva,« pojasnjuje Mitja Kumar, partner v družbi Deloitte Slovenija in vodja oddelka poslovnega svetovanja za regijo Adriatic. »Za trgovce to pomeni počasnejšo rast končne potrošnje, višje cene nabave in motnje v globalnih dobavnih tokovih.«

Podobno lahko ugotovimo za Slovenijo, kjer se je rast potrošnje gospodinjstev po velikih skokih v preteklih letih povsem umirila. Potrošnja je bila v tretjem četrtletju 2018 enaka kot leto poprej.

Največji postajajo še večji

Med 250 največjimi trgovci jih največ izvira iz Evrope, takih je 87, kar je več kot tretjina. Da se je podjetje uvrstilo na lestvico največjih 250, je moralo ustvariti najmanj 3,7 milijarde dolarjev prometa (3,26 milijarde evrov). Medtem ko je bila rast 250 vodilnih trgovcev hitrejša kot leto pred tem, pa se je dobičkonosnost znižala, in sicer s 3,2 % na 2,3 %, kar po eni strani kaže na to, da so trgovci želeli izkoristiti dobre gospodarske pogoje za rast tržnih deležev, po drugi strani pa je padec dobičkonosnosti rezultat vse večje konkurence in rasti kanalov s poudarkom na ceni, kamor uvrščamo diskonte in internetno prodajo.

Zanimivo je tudi, da je deset največjih trgovcev na lestvici ustvarilo 31,6 % prometa vseh 250 vodilnih, kar je več kot leto pred tem (30,7 %). To kaže na nadaljnjo koncentracijo v svetovni trgovini, kjer veliki igralci postajajo še večji glede na konkurenco.

Amazon in diskonti na pohodu – kaj sploh še ostane preostalim?

Vsa podjetja, ki so bila prej na lestvici največjih deset, so to mesto tudi obdržala, ob čemer je Amazon s 25-odstotno rastjo prometa napredoval za dve mesti in se povzpel na četrto mesto, glede na dinamiko rasti pa ga lahko na naslednji lestvici pričakujemo tik pod vrhom, za Walmartom, ki je zaenkrat prepričljivo prvi.

Drugi trend, ki ga opažamo poleg rasti internetnih trgovcev z Amazonom na čelu, je rast diskontov. Aldi, Schwarz Group (pri nas Lidl) in Costco so za Amazonom najhitreje rastoči trgovci med največjimi desetimi.

»Ostali trgovci se proti diskontom in Amazonu borijo z vzpostavljanjem lastne večkanalne ponudbe, pospešeno uporabo analitike za boljše poslovno odločanje in uporabo raznih tehnoloških rešitev za optimizacijo poslovanja,« je povedal David Kovačič, direktor področja poslovnega svetovanja v Deloittu.

Slovenski trg z visoko stopnjo konkurence

Od podjetij, ki so na lestvici največjih 250, jih je kar nekaj prisotnih na slovenskem trgu. Zaradi tega je še posebej zaostrena konkurenca v slovenski trgovini z živili. Na njem je prisotnih šest podjetij z lestvice največjih 250 – Lidl, Hofer, E.Leclerc, Spar, Eurospin in Mercator (kot del Agrokorja), medtem kot jih je v Avstriji na primer pet, na Hrvaškem pa štirje.

Kljub temu pa slovenski trg omogoča dobro poslovanje. »Po glavnih kazalnikih poslovanja nekateri igralci na našem trgu ne zaostajajo za svetovnimi trendi. To še posebej velja za diskonte, ki dosegajo dvoštevilčno rast in dobičkonosnost precej nad svetovnim povprečjem,« pojasnjuje David Kovačič. Po drugi strani pa se, podobno kot na globalnem trgu, nekateri trgovci, ki ne poslujejo z diskontnim modelom, soočajo s stagnacijo ali celo padcem prodaje in nizko donosnostjo. »Ohlajanje gospodarske rasti za ta podjetja ne pomeni nič dobrega, saj so taki časi še posebej pisani na kožo diskontom,« zaključuje Kovačič.  

Ali ste našli kaj uporabnega?