Milenijci in pripadniki generacije Z so odločeni – čas je za pravičnejši in bolj trajnosten svet!

Ljubljana, 10. avgust 2021. – Po več kot letu negotovosti zaradi pandemije COVID-19, politične nestabilnosti, rasnih nesoglasij in resnih podnebnih sprememb so milenijci in pripadniki generacije Z po vsem svetu odločeni prevzeti odgovornost za reševanje najpomembnejših družbenih vprašanj in k temu pozivajo tudi druge. Medtem ko se ti generaciji že od nekdaj zavzemata za družbene spremembe, mnogi menijo, da je svet zdaj na prelomni točki, in zahtevajo spremembe za pravičnejši ter bolj trajnosten svet.

Deloittova že deseta raziskava med milenijci in pripadniki generacije Z razkriva, da anketiranci jemljejo stvari v svoje roke, da bi dosegli pomembne spremembe – vse bolj so politično dejavni, svoje nakupne in karierne odločitve usklajujejo s svojimi vrednotami in zavzemajo se za družbene spremembe, ki jim največ pomenijo. Kot smo že večkrat ugotovili, te generacije od institucij, kot so vlade in podjetja, pričakujejo več.

„Deloitte že deseto leto raziskuje mnenja milenijcev in pripadnikov generacije Z in ugotavlja, da se je življenje teh generacij spremenilo, vendar vrednote, za katere se zavzemajo, ostajajo iste. Idealizem ostaja, kot tudi želja po boljšem svetu in prepričanje, da bi podjetja morala storiti več za družbo, v kateri delujejo,“ je povedala Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.

Okoljska vprašanja še vedno na vrhu med prioritetami

Podnebne spremembe in varovanje okolja so bili pred letom dni po mnenju milenijcev najbolj pereče vprašanje. Vendar ni presenetljivo, da jih po izbruhu pandemije zdaj bolj skrbita brezposelnost in zdravje. Njihova osredotočenost na okolje je zdaj zdrsnila na še vedno visoko tretje mesto med najpomembnejšimi vprašanji, medtem ko za generacijo Z še vedno ostajajo tema številka ena – kar kaže na izjemen pomen tega problema za mlajše generacije.

Mnogi (37 % milenijcev in 40 % pripadnikov generacije Z) verjamejo, da se bo po pandemiji več ljudi odločilo ukrepati glede okoljskih in podnebnih vprašanj. To bi lahko vključevalo različne dejavnosti, od recikliranja in večje uporabe javnega prevoza do spremenjenih prehranjevalnih in nakupovalnih navad. Milenijci in člani generacije Z kot potrošniki še naprej sprejemajo odločitve, ki so v skladu z njihovimi vrednotami. Več kot četrtina jih pravi, da vpliv podjetij na okolje (tako pozitiven kot tudi negativen) vpliva na njihove nakupne odločitve.

Približno 60 % milenijcev in predstavnikov generacije Z se boji, da se bodo podjetja manj zavzemala za reševanje okoljskih in podnebnih vprašanj, saj se vodje podjetij spopadajo s številnimi gospodarskimi izzivi, ki jih povzroča pandemija.

Diskriminacija je močno razširjena, rasizem pa je sistemske narave

Šest od desetih pripadnikov generacije Z in 56 % milenijcev pravi, da je v družbi močno razširjen sistemski rasizem. V zadnjem letu pa ga je na prioritetni lestvici prehitelo vprašanje rasne diskriminacije in kar 55 % vseh anketirancev je povedalo, da je družba na prelomni točki in da se bodo od tega trenutka naprej začele dogajati pozitivne spremembe. Generaciji si po najboljših močeh prizadevata rešiti težavo, vendar pa pospeševanje sprememb pričakujeta tudi od vlad in drugih institucij.

Vprašanje je za mnoge tudi osebno. Najmanj eden od petih vprašanih pravi, da se zaradi svojega porekla stalno ali pogosto počuti osebno diskriminiranega. Četrtina jih navaja, da so že bili tarča diskriminacije s strani svojih vlad, in približno enako jih meni, da so bili izpostavljeni diskriminaciji na družbenih omrežjih. 24 % milenijcev in 38 % pripadnikov generacije Z pravi, da je rasizem na delovnem mestu sistemske narave.

Ker je diskriminacija v organizacijah globoko zakoreninjena, se trije od petih vprašanih strinjajo, da bodo pozitivne spremembe mogoče le, če bodo prišle od zgoraj navzdol – tj. s spremenjenim odnosom in dejanji tistih na vodilnih položajih. Menijo, da institucije ne izkoriščajo svojega celotnega potenciala, in navajajo, da so v boju proti sistemskemu rasizmu najbolj zavzeti posamezniki ter aktivisti; pred izobraževalnimi sistemi, pravnim sistemom in vladami.

Milenijci in člani generacije Z menijo, da je potencial podjetij za doseganje pomembnih sprememb za kakšno polovico manjši od potenciala posameznikov, izobraževalnih sistemov in vlad. Pri vprašanju, kdo si najbolj prizadeva zmanjševati sistemski rasizem, so podjetja in njihove vodje postavili na zadnje mesto.

Da bi zapolnili vrzel, ki so jo odprle institucije, milenijci in pripadniki generacije Z prevzemajo odgovornost v svoje roke. Prizadevajo si izobraževati druge, delijo informativne vsebine na družbenih omrežjih, glasujejo za progresivne politike in bojkotirajo podjetja ter blagovne znamke, ki ne delijo njihovih vrednot na področju diskriminacije.

Stres in tesnoba na delovnem mestu poudarjata potrebo po tem, da se podjetja osredotočijo na duševno zdravje

Pandemija COVID-19 je prinesla negotovost in strah – 41 % milenijcev in 46 % predstavnikov generacije Z meni, da so stalno ali večino časa pod stresom. Kot glavne razloge navajajo dolgoročne finance, dobrobit njihove družine in možnosti zaposlitve.

Približno tretjina vseh anketiranih – 31 % milenijcev in 35 % generacije Z – je zaradi stresa in tesnobe, ki ju je prinesla pandemija, že vzela dopust. Vendar pa jih skoraj polovica delodajalcu ni povedala pravega razloga za odsotnost, za kar je najverjetneje kriva stigma, povezana z duševnim zdravjem. Le 38 % milenijcev in 35 % pripadnikov generacije Z ima občutek, da se z nadrejenimi lahko odkrito pogovarjajo o stresu, ki ga občutijo. Približno 40 % jih pravi, da delodajalec med pandemijo ni dovolj podprl njihovega duševnega zdravja.

„Ključno je spodbujati odprto, vključujoče delovno okolje, v katerem lahko ljudje brez zadržkov govorijo o stresu, tesnobi in drugih duševnih težavah, s katerimi se srečujejo,“ pravi Damjana Spruk, manager v kadrovskem oddelku Deloitte Slovenija. „Delodajalci morajo ustvariti okolje, ki podpira duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih ter jim omogoča, da uspevajo.“

Zaradi pandemije vse bolj zaskrbljeni glede financ in socialne neenakosti

Pandemija COVID-19 je povečala negotovost milenijcev in pripadnikov generacije Z glede njihove finančne prihodnosti. Dve tretjini vprašanih pravita, da sta zaradi svojega finančnega položaja pogosto zaskrbljeni ali pod stresom. Enako število jih pravi, da so zaradi pandemije začeli ponovno presojati in spreminjati svoje finančne cilje.

Samo 36 % milenijcev in 40 % predstavnikov generacije Z verjame, da se bodo njihove osebne finance do leta 2022 izboljšale.
Poleg osebnih financ pa jih vse bolj skrbi tudi neenakomerna porazdelitev bogastva v družbi. Kar dve tretjini milenijcev (69 %) in pripadnikov generacije Z (66 %) menita, da sta bogastvo in dohodek v družbi neenakomerno porazdeljena.

Mnogi so mnenja, da bo za spodbujanje sprememb morda potreben vladni poseg. Skoraj tretjina vprašanih je volila ali kako drugače podprla politike, ki želijo zmanjšati dohodkovno neenakost.

Zaupanje v podjetja in njihovo poslovanje še naprej upada, zvestoba delodajalcem prav tako

Po nenehnem upadanju zaupanja v zadnjih letih manj kot polovica anketiranih milenijcev (47 %) in pripadnikov generacije Z (48 %) meni, da podjetja pozitivno vplivajo na družbo. Ta številka je letos prvič padla pod 50 %, od leta 2017 pa se je zmanjšala za skoraj 30 odstotnih točk.

Glede na lani je rahlo upadla tudi zvestoba delodajalcem. Če bi imeli možnost, bi več milenijcev in pripadnikov generacije Z v dveh letih zapustilo sedanjega delodajalca (36 % milenijcev in 53 % generacije Z, v primerjavi z 31 % in 50 % v letu 2020). Približno enako število jih pravi, da nameravajo ostati pri sedanjem delodajalcu najmanj pet let (34 % milenijcev in 21 % članov generacije Z). 44 % milenijcev in 49 % pripadnikov generacije Z navaja, da so se o vrsti dela, ki so ga pripravljeni opravljati, in o organizacijah, v katerih so pripravljeni delati, odločili na podlagi svojih etičnih načel v zadnjih dveh letih.

„Ta raziskava že nekaj let dosledno kaže, da milenijce in pripadnike generacije Z vodijo njihove vrednote, da so usmerjeni k dejanjem in da želijo, da bi odgovorno ravnala tudi podjetja," še dodaja Barbara Žibret Kralj. „V tem težavnem letu še naprej vztrajajo pri ustvarjanju pozitivnih družbenih sprememb. Podjetja, ki bodo delila njihovo vizijo in jih bodo podpirala pri prizadevanju za boljšo prihodnost, bodo imela prednost kot delodajalci.“