Vpogled

Indeks družbenega napredka 2016

Slovenija na visokem 20. mestu

Ljubljana, 7. julij 2016 – Indeks družbenega napredka 2016 (Social Progress Index – SPI), ki ga objavlja ameriška neprofitna organizacije Social Progress Imperative v sodelovanju z družbo Deloitte, Slovenijo uvršča na visoko 20. mesto, kar je najvišje med državami Srednje in Jugovzhodne Evrope. V raziskavo o družbenem napredku posameznih držav na globalni ravni, ki gospodarske rezultate (rast BDP) postavlja ob bok kazalnikom, ki zadevajo družbene potrebe posameznikov, je bilo vključenih 133 držav.

»Vrednost svetovnega indeksa znaša 62,8, kar svet kot celoto v smislu celovitega družbenega napredka umešča nekje med Kirgizijo in Mongolijo. Zanimiv je tudi izsledek, da kar polovica svetovne mladine živi v državah z nizko stopnjo družbenega napredka, kjer je omejen dostop do osnovnega zdravstvenega varstva, čiste vode, varnosti, osebnih svoboščin in strpnosti,« pravi Polona Čufer Klep, višja managerka v oddelku svetovanja v družbi Deloitte.

SPI v letu 2016 je za Slovenijo pokazal, da je med 133 ocenjevanimi državami, za katere so na voljo popolni podatki, dosegla skupni rezultat 84,27, kar jo uvršča na 20. mesto. Razčlenjeni rezultati glede na skupine kazalnikov so:

  1. Osnovne človeške potrebe: Vrednost indeksa znaša 93,75, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto.
  2. Temelji dobrega počutja: Vrednost indeksa znaša 83,13, kar Slovenijo uvršča na 23. mesto.
  3. Priložnosti: Vrednost indeksa znaša 75,92, kar Slovenijo uvršča na 20. mesto.

Slovenija, Češka, Estonija, Poljska, Slovaška, Hrvaška, Litva, Madžarska in Latvija, ki sodijo v skupino primerljivih držav, so dosegle izjemne rezultate na področju dostopa do prehrane in osnovnega zdravstvenega varstva (nad 98,00, Slovenija kar 99,45), slabo pa so se odrezale na področju zdravja in dobrega počutja, zlasti zaradi velikega števila smrti, ki so posledica nenalezljivih bolezni (rezultat za Slovenijo je 65,82).

Polona Čufer Klep: »Znotraj skupine omenjenih držav ima najboljše rezultate prav Slovenija, ki se je posebej dobro odrezala pri kazalnikih, ki merijo priložnosti za posameznike, kot so osebna svoboda in svoboda izbire (80,26) ter strpnost, zlasti do priseljencev (67,83). Dober rezultat je Slovenija dosegla tudi v okviru kazalnikov, ki merijo zadovoljevanje osnovnih človeških potreb, zlasti na področju osebne varnosti (92,89)

V globalni primerjalni perspektivi je glede na SPI Slovenija (84,27) neposredno primerljiva z ZDA (84,62), čeprav je njen BDP (PPP per capita) skoraj polovico nižji ($27.924 oz. $50.932 v letu 2014). »Raziskava SPI očitno kaže, da gospodarskega napredka ne spremljajo vedno tudi dobri rezultati glede na SPI, zato bi morali svetovni voditelji pri izvajanju politik upoštevati tudi druge vidike človeškega in družbenega napredka,« še dodaja Polona Čufer Klep.

Izjemne rezultate oz. zelo visoko stopnjo družbenega napredka so v raziskavi dosegle Finska (90,09), Kanada, Danska, Avstralija, Švica, Švedska, Norveška, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Islandija, Nova Zelandija in Irska (vse nad 87). Večina držav EU beleži visoko stopnjo družbenega napredka, najslabše pa so se odrezale afriške države v regijah Sahel in v centralni Afriki, države Bližnjega vzhoda, Afganistan, Pakistan, Indija in določene države jugovzhodne Azije. Najnižje uvrščena je tako Srednjeafriška republika (30,03), sledita pa ji Čad (36,38) in Afganistan (35,89).

Polona Čufer Klep glede razlogov, ki botrujejo visoki uvrstitvi po indeksu SPI, meni: »Države, ki so dosegle najboljše rezultate na področju SPI, so prepoznane zlasti po močni socialni državi in večkulturnosti. Kar štirinajst od 20 najbolje uvrščenih držav glede na SPI je članic EU ali EFTA sporazuma, pri čemer vse države EU ali EFTA sporazuma prekašajo neevropske države. V globalni primerjalni perspektivi najboljše rezultate dosegajo v smislu priložnosti, ki jih nudijo svojim državljanom. Pri tem višina BDP ni ključno merilo, na podlagi katerega se države uvrščajo v skupino z najvišjim SPI; Nova Zelandija je tako denimo dosegla vrednost 88,7, kar je primerljivo z Norveško (88,45), čeprav je BDP (PPP per capita) kar polovico nižji od norveškega ($ 32.816 oz. $ 63.421)

Splošno o indeksu družbenega napredka (SPI)

Indeks družbenega napredka (Social Progress Index - SPI) je raziskava o družbenem napredku posameznih držav na globalni ravni, ki gospodarske rezultate (rast BDP) postavlja ob bok kazalnikom, ki zadevajo družbene potrebe posameznikov. Izkazalo se je namreč, da zgolj podatki o rasti BDP ne zagotavljajo zadostnih podatkov za celovito spremljanje človeškega in družbenega napredka v 21. stoletju na globalni ravni.

SPI družbeni napredek opredeljuje kot sposobnost družbe za zadovoljevanje osnovnih človeških potreb posameznikov, vzpostavitev gradnikov, ki državljanom in skupnostim omogočajo izboljšanje in ohranjanje kakovosti življenja, in ustvarjanje pogojev, v katerih lahko posamezniki dosežejo svoj polni potencial.

Indeks je prvi, ki ne vključuje gospodarskih kazalnikov, temveč le merila družbenih in okolijskih rezultatov. Vključenih je bilo 133 držav, za še dodatnih 28 držav so na voljo delni rezultati. SPI je namenjen iskanju odgovora na tri ključna vprašanja, in sicer:

  1. Ali država svojim državljanom zagotavlja zadovoljevanje najosnovnejših potreb?
  2. Ali so vzpostavljeni gradniki, ki omogočajo posameznikom izboljšanje njihovih življenj?
  3. Ali imajo ljudje možnost in priložnost, da si sami izboljšajo svoj položaj v družbi?

Analiza prednosti in slabosti posamezno državo ocenjuje relativno glede na skupino primerljivih držav v smislu virov (tj. višine BDP per capita), s čimer se zagotavlja holističen pregled področij, v katera je potrebno vložiti več naporov, in pa področij, kjer se je posamezna država odrezala nadpovprečno. Indeks je izražen z nominalno številko na lestvici od 1 do 100, pri čemer vrednost 100 predstavlja situacijo, v kateri bi država dosegla najvišjo vrednost za vsakega od kazalnikov, ki tvorijo indeks.

Indeks je sicer sestavljen iz treh skupin kazalnikov:

  1. Osnovne človeške potrebe obsegajo podatke o dostopu do prehrane in osnovnega zdravstvenega varstva, vode in higienske infrastrukture, doma oz. zatočišča, pa tudi osebno varnost.
  2. Temelji dobrega počutja merijo dostop raven osnovnega znanja, dostopa informacij in komunikacij, zdravja in dobrega počutja ter kakovosti okolja.
  3. Priložnosti zadevajo kazalnike na področju osebnih pravic, osebne svobode in svobode izbire, strpnosti in vključevanja ter dostopa do visokošolskega izobraževanja.

Polona Čufer Klep glede povezave med gospodarskim napredkom in SPI na koncu dodaja še: »Kljub temu, da regresijska analiza kaže določeno skladnost med stopnjo napredka in ravnijo BDP (PPP per capita), pa to ne velja za vse komponente indeksa. Ta skladnost je najbolj razvidna, če primerjamo stopnjo BDP in preskrbo s prehrano in osnovnim zdravstvenim varstvom, vodo in higiensko infrastrukturo ter dostopom do osnovnega znanja. Nekoliko šibkejša, a vseeno opazna je skladnost med BDP in dostopom do komunikacij, doma, osebne varnosti in dostopa do visokošolskega izobraževanja. Vse manj podobnosti pa je zaznati, ko gre za vprašanje osebnih pravic, svobode izbire, strpnosti in vključevanja, najmanjša pa je korelacija med BDP ter kakovostjo okolja, zdravjem in dobrim počutjem

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics