NPL study 2019

Sporočila za medije

Kaj presega vsako mero?

Trgi posojil v Srednji in Vzhodni Evropi še vedno ponujajo nove priložnosti

Poročilo družbe Deloitte o slabih bančnih posojilih je bilo objavljeno že sedmič. Poročilo ponuja pregled glavnih dosežkov v bančnem sektorju Srednje in Vzhodne Evrope ter analizira razvoj ključnih metrik slabih bančnih posojil in dinamiko trgov posojilnih portfeljev. Kot novost letošnje poročilo zajema tudi Albanijo, s čimer se število analiziranih držav poveča na petnajst.

Kazalcem kakovosti sredstev v regiji Srednje in Vzhodne Evrope gre na boljše, čeprav se pozitivni trendi ne pojavljajo enakomerno v vseh državah, zajetih v raziskavi. Medtem ko se razmerja slabih bančnih posojil nagibajo nazaj k enomestnim številkam ali se v nekaterih državah celo bližajo ravnem pred krizo, drugi trgi še vedno objavljajo razmerja slabih posojil, ki presegajo 10%.

Ureditveni in nadzorni pritisk ter motiviranost bank, da bi se osredotočile na svojo temeljno dejavnost in sprostile kapital, so olajšali upravljanje aktive bilanc stanja v zadnjih letih. To je prispevalo k dobremu delovanju trgov slabih bančnih posojil v številnih državah regije Srednje in Vzhodne Evrope.

Razdolževanje z odtujitvami je ostalo pomembna možnost za obravnavanje slabih posojil v finančnih institucijah regije Srednje in Vzhodne Evrope. Kljub temu so trgi prodaje posojil v Srednji in Vzhodni Evropi v letu 2017 in v prvi polovici leta 2018 zabeležili skromno dejavnost v primerjavi z rekordnim trgovanjem v letu 2016, ko so banke postopoma zniževale svoje portfelje slabih posojil na trajnostno raven. Kot posledica nenehno upadajočih portfeljev slabih bančnih posojil je konkurenca ostala močna na strani povpraševanja, zlasti med vlagatelji, ki so že utrdili svojo sposobnost odplačevanja posojil v regiji. Orodja upravljanja kreditnega portfelja so vseeno vključevala tudi precejšnje odpise slabih posojil in sporazume o prestrukturiranju namesto tradicionalnih sodnih postopkov in uveljavitev zavarovanja.

Ključne ugotovitve raziskave

Izboljšava kazalcev kakovosti sredstev

Izboljšavo kazalcev kakovosti sredstev je spodbudilo upravljanje aktivnega kreditnega portfelja bank v zadnjih nekaj letih ter izboljšanje posojilne dejavnosti, do katere so privedli neprekinjeni pozitivni trendi v makroekonomskem okolju. Gospodarski preobrat je prav tako prispeval k boljšemu finančnemu položaju pravnih oseb in gospodinjstev, kar je spodbudilo odplačevanje zapuščine slabih posojil.

Izboljšano kakovost kreditnega portfelja prav tako potrjujejo upadajoče stopnje neplačil, ki so značilne za pritok novih slabih posojil. Kljub temu je od izboljšanja posojanja preteklo razmeroma premalo časa, da bi lahko prišli do preudarnih zaključkov glede oblikovanja slabih posojil v prihodnjih letih. Pričakovani porast obrestnih mer od preteklih nizkih ravni lahko prav tako zaostri pritisk na zmožnost odplačevanja dolžnikov.

 

Konsolidacija bančnega sektorja:

Napovedi za trge prodaje posojil v Srednji in Vzhodni Evropi ponujajo raznoliko sliko. Dejavnost na trgih, ki so se že lotili večine svojih slabih posojil, se bo v prihodnjih letih verjetno postopno upočasnila in trgovanje z drugimi, stranskimi sredstvi – med drugim uspešni portfelji zakupov in posojil, odvisna podjetja finančnih institucij in servisne platforme – bo dobilo zagon. Ta trend bosta spodbujala konsolidacija bančnega sektorja in trud bank, da bi preoblikovale svoje portfelje in odprodale sredstva, ki veljajo za strategično stranska. Po drugi strani še vedno pričakujemo nekaj večjih transakcij na trgih, ki naj bi vstopili v zaključno fazo postopka razdolževanja, medtem ko novi tržni igralci ocenjujejo možnost prodaje svojih slabih posojil, da bi spodbudili očiščenje bilance stanja.

Trgi slabih posojil v Srednji in Vzhodni Evropi imajo še vedno korist od močne dejavnosti razdolževanja

Romunija, Madžarska in Hrvaška so bile priča številnim sklenjenim transakcijam med letoma 2015 in 2017 z nekaj več kot 9,5 milijardami evrov sklenjenih poslov. Poleg tega smo bili priča nenehnemu zanimanju mednarodnih in domačih vlagateljev na teh trgih prodaje posojil na osnovi obsega transakcij, izvedenih v prvi polovici leta 2018, in števila zabeleženih transakcij v teku. Dokaz za pospešitev drugotnih trgov slabih posojil so prav tako transakcije, izvedene v Romuniji in na Madžarskem.

Razmeroma neizkoriščeni trgi s potencialnim prihodnjim tokom poslovanja so Ukrajina s svojim obsežnim trgom slabih posojil in prav tako Bosna in Hercegovina ter Albanija, kjer za enkrat še niso poročali o obsežnejši dejavnosti prodaje posojil. Mednarodni in domači vlagatelji slabih posojil so pozorni na ukrajinski trg zlasti zaradi znatne količine slabih posojil za podjetja, pa vendar željene spodbude za zakonski in insolventni okvir ter infrastrukturo trga problematičnih dolžnikov še pričakujemo. Zanesljivo zagotavljanje slabih posojil potencialno prispeva k zmanjšani cenovni vrzeli med vlagatelji in prodajalci, kar bi lahko prav tako povečalo število sklenjenih poslov.  

Zaradi zmanjšanega števila nezavarovanih in zavarovanih portfeljev slabih posojil za podjetja se vlagatelji prilagajajo na spremenljive tržne pogoje in iščejo nove priložnosti z osredotočanjem na hipotekarna posojila.

Related topics