Istraživanje o utjecaju pandemije COVID-19 na zaposlene žene i kako poslodavci mogu spriječiti pogoršanje situacije u područj

Sporočila za medije

Pandemija in vloga žensk: dvom, mikroagresija in neenakopraven položaj

Deloittova raziskava o vplivu COVID-19 na zaposlene ženske delodajalcem ponuja predloge, kako preprečiti nazadovanje pri doseganju enakosti spolov

  • Skoraj 82 % anketiranih žensk je povedalo, da pandemija negativno vpliva na njihovo duševno in telesno počutje ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
  • 60 % anketirank se sprašuje, ali si pri svojem delodajalcu sploh želijo napredovati glede na to, kaj je za napredovanje po njihovem potrebno.

Ljubljana, 4. december 2020 – Pandemija COVID-19 korenito spreminja življenje in delo številnih žensk. V okviru raziskave, ki jo je objavilo združenje Deloitte, je skoraj 82 % žensk povedalo, da pandemija negativno vpliva na njihovo življenje. Skoraj 70 % od teh žensk ima tudi dvome glede možnosti nadaljnjega razvoja svoje kariere.

V raziskavi je bilo anketiranih skoraj 400 zaposlenih žensk po vsem svetu, rezultati pa razkrivajo vpliv pandemije na ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem vprašanih ter na njihovo počutje. Po podatkih raziskave bi pandemija lahko ogrozila napredek pri doseganju enakosti spolov, ki smo mu priča v zadnjih letih. Raziskava organizacijam ponuja predloge, kaj lahko naredijo v podporo ženskim pripadnicam svoje delovne sile ter kako jim lahko pomagajo pri uspehu in napredku v karieri. Delodajalci lahko ukrepajo na različne načine, od bolj fleksibilnih oblik dela do odprave mikroagresije na delovnem mestu.

„Zaradi COVID-19 smo vsi morali temeljito spremeniti svoje vsakdanje življenje. Ne le iz raziskave, ampak tudi iz izkušenj, osebnih in naših zaposlenih, z gotovostjo trdim, da je veliko žensk razpetih med delom in povečanimi obveznostmi doma, kar jim povzroča ogromne izzive,“ pravi Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija. „Smo na prelomnici. Ker konca pandemije še ni na vidiku, smo organizacije primorane ženskam pomagati, da so lahko uspešne tako doma kot v službi. Podjetja smo prevzela veliko družbeno odgovornost, ki presega zgolj klasično podjetniško odgovornost. Zavedamo se, da če tega ne storimo, bosta naša družba in gospodarstvo utrpela še večje in bolj dolgotrajne posledice, ki so vsekakor neizbežne.“

Pandemija močno vpliva na vsakdan zaposlenih žensk.

Anketiranke, ki zaradi pandemije opažajo spremembe v svoji vsakdanji rutini, pravijo, da zdaj opravljajo več gospodinjskih opravil (65 %), tretjina pa jih tudi navaja, da so bolj obremenjene v službi. Tiste, ki pravijo, da pandemija ovira njihovo vsakdanjo rutino, čutijo največje posledice na svojem telesnem (40 %) in duševnem počutju (39 %) ter se čutijo nezmožne ohranjati pravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem (40 %).

"Skrb zbujajoča je pravzaprav izguba priložnosti za delo, v manj razvitih državah pa izguba priložnosti za izobraževanje. Izjemno skrb zbujajoče pa je pričakovanje družbe kot celote. Pandemija in trenutna delovna okolja, ki ženske po vsem svetu po sili razmer po opravljenih analizah vračajo v domača okolja (pri tem ne mislim na delo od doma kot tako), kar kličejo po spolnih stereotipih iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Tega si ne želimo", je ob rezultatih raziskave kritična Barbara Žibret Kralj.

S posebnimi izzivi se srečujejo tudi ženske, ki v svojem gospodinjstvu skrbijo za druge družinske člane. Delež teh je pred pandemijo znašal 17 %, zdaj pa se je skoraj potrojil na 48 %. Večina žensk z otroki pravi, da imajo večje obveznosti, povezane z varstvom otrok (58 %) in izobraževanjem/šolanjem na domu (53 %).

Po drugi strani pa se ženske, ki nimajo teh obveznosti, čutijo bolj dolžne, da so delodajalcu stalno na razpolago (53 %), v primerjavi s tistimi, ki omenjene obveznosti imajo (44 %). To pa je vir povsem drugačnih stresorjev, ki povzročajo občutek preobremenjenosti na delovnem mestu pri 58 % žensk iz prve skupine in 41 % žensk iz druge.

Veliko žensk meni, da pandemija ogroža njihovo kariero.

Številne zaposlene ženske so mnenja, da pandemija poleg velikih sprememb v njihovem vsakdanu tudi negativno vpliva na razvoj njihove kariere na krajši in na daljši rok.

Medtem ko velika večina anketirank vidi vsaj določen potencial za karierni razvoj v naslednjem letu (npr. napredovanje, povišica, spremenjena vloga ali večja odgovornost), se jih 60 % sprašuje, ali si takšnega napredka sploh želijo glede na to, kaj je po njihovem zanj potrebno. Na primer 23 % vprašanih, ki menijo, da morajo biti delodajalcu vedno na voljo, se boji, da bodo slej ko prej postavljene pred izbiro med zasebnimi in poklicnimi obveznostmi. 10 % teh jih tudi pravi, da bi morda morale razmisliti o prekinitvi ali celo koncu svoje kariere.

Kaj lahko organizacije storijo na tej prelomni točki?

Raziskava Deloitte Global poleg analize kariernih ciljev anketiranih žensk in izzivov, s katerimi se soočajo, ponuja tudi šest predlogov, kako lahko organizacije svojim zaposlenim pripadnicam nežnejšega spola ponudijo potrebno podporo v času pandemije. Ti predlogi vključujejo uvedbo fleksibilnih oblik dela, poudarek na zaupanju in empatiji, nudenje priložnosti za mreženje in mentorstvo, uvajanje rešitev, ki so se v preteklosti že obnesle pri posamezni zaposleni in so ugodno vplivale na njeno življenje, odprava nezavednih predsodkov pri načrtovanju nasledstva in napredovanja v organizaciji ter spodbujanje vrednot, kot so raznolikost, spoštovanje in vključenost, da te postanejo nepogrešljiv del vsakdanje delovne kulture.

„Raziskava kaže, da ni enotne rešitve za to, kako lahko organizacije kar najbolje podprejo ženske v času pandemije in tudi v prihodnosti,“ še dodaja Meta Mežnar, vodja komunikacij v regiji Deloitte CE South. „Letošnje leto bo ključno za doseganje raznolikosti spolov na delovnem mestu. Prožnost, enakopravnost in vključenost pri podpori ženskam, da dosežejo svoje karierne cilje, morajo biti nekatere od največjih prioritet podjetij.“

V Deloitte Slovenija je možnost dela od doma ena od številnih fleksibilnih oblik organizacije samega delovnega procese že vrsto let. "A s tem je tako kot z vsako »novo implementirano obliko procesa«: optimalno deluje v optimalnih pogojih, ki pa so v pandemiji daleč od idealnega. Delo od doma ob enem ali več šolo obveznih otrocih, najstnikih ali malčkih, vzdrževanje urejene družinske dinamike ob gospodinjskih opravilih in na drugi strani stremenje k dobro opravljenim službenim izzivom terjajo svoj davek. Zato sta empatičen delodajalec in dobra interna komunikacija v trenutnih razmerah ključnega pomena“, dodaja Mežnarjeva.

Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija
Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija
Ali ste našli kaj uporabnega?