Sporočila za medije

Ženske v poslovnem svetu neenakopravne z moškimi: nižje plačilo, več truda za napredovanje, težje usklajevanje poslovnega in zasebnega življenja

Sporočilo za javnost

Klub poslovnih žensk

Ljubljana, 5. marec 2015 - Dobrih deset let po vstopu Slovenije in še devetih držav v Evropsko unijo ženske na vodilnih položajih še vedno prejemajo nižje plačilo v primerjavi z moškimi in so primorane vložiti več truda za napredovanje na enake položaje kot njihovi moški kolegi, prav tako težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje – tako kaže nova Deloittova raziskava o položaju žensk v poslovnem svetu. Anketirani iz skupaj devetih evropskih držav sicer menijo, da so mešane uprave (po spolu) podjetij uspešnejše, a kljub temu ne podpirajo uvedbe ženskih kvot, ki bi zagotovile enakopravno zastopanost žensk v vodstvih podjetij. Neenakopravnosti žensk v poslovnem svetu se najbolj zavedajo v Nemčiji, ki je že sprejela dogovor o uvedbi kvot za vsaj 30-odstotno udeležbo žensk na vodilnih položajih v družbah, ki kotirajo na borzi, in drugih večjih podjetij, in na Madžarskem, najmanj jo občutijo v Estoniji.

Deloitte Slovenija je v okviru SheXO iniciative, ki deluje pod okriljem Deloitte Srednja Evropa, izvedel novo raziskavo o položaju žensk v poslovnem svetu, tokrat v osmih državah, ki so se leta 2004 pridružile EU (na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Sloveniji) ter v Nemčiji. Cilj ankete je bil preveriti mnenja o statusu poslovnih žensk med akterji in akterkami poslovnega sveta.

Ključne ugotovitve Deloittove raziskave: Poslovne ženske v Srednji Evropi: Hitreje, višje, močneje?

Deloittovo poročilo z naslovom Poslovne ženske v Srednji Evropi: Hitreje, višje, močneje? zajema splošno analizo položaja žensk v desetih državah, ki so EU pridružile leta 2004, in Nemčiji ter analizo rezultatov Deloittove ankete SheXO 2014 med srednjimi in višjimi vodstvenimi delavci v 800 družbah v omenjenih državah glede statusa žensk v poslovnem svetu.

Deset let po najštevilčnejšem vstopu v Evropsko unijo so države EU10 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) dosegle gospodarski napredek, kar pa ne velja za doseganje enakopravnosti po spolu na družbenem in socialnem področju, saj v tem smislu ni zabeležiti napredka, morda celo nazadovanje. Deloittova analiza in anketa srednjih in višjih vodstvenih delavcev v državah EU10 sta pokazali, da se pogoji za karierni razvoj žensk od ene države do druge pomembno razlikujejo, da je spolna neenakost v poslovnem svetu še vedno prisotna in da so mnenja o tem, ali se je položaj žensk v poslovnem svetu zaradi pridružitve EU izboljšal, deljena.

54 % predstavnikov visokega in srednjega poslovodstva 800 največjih družb v državah Srednje Evrope in v Nemčiji meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša od tistih, kjer v upravi močno prevladuje le en spol. Kljub temu kar 59 % anketiranih ne podpira uvedbe kvot za zagotavljanje raznolikosti spolov, saj menijo, da morajo podjetja sama razvijati politiko enakosti spolov in poskrbeti za razvoj talentiranega ženskega kadra. Ob upoštevanju, da je kar 72 % srednjih in višjih vodstvenih delavcev odgovorilo, da njihova podjetja nimajo vzpostavljenih programov za razvoj talentov, je več kot očitno, da si družbe ne prizadevajo dovolj za vzpostavitev enakosti spolov. Čeprav obstajajo različni načini spodbujanja za zagotovitev enakosti spolov v podjetjih, želene rezultate prinašajo le določeni.

Pri vprašanju o najpomembnejših dejavnikih v podjetjih, ki si prizadevajo za raznolikost vodstva, so predstavniki skupno 800 podjetij navedli fleksibilne delovne pogoje oz. lokacijo, programe za nemoten prehod na porodniški dopust in nemoteno vrnitev na delovno mesto ter programe za zagotavljanje ravnovesja med profesionalnim in zasebnim življenjem.

Druge pomembne ugotovitve raziskave:

Pogoji za ženske
  • Vprašani menijo, da je spolna neenakost v poslovnem okolju v državah članicah še vedno prisotna. Glede na odgovore na razna vprašanja lahko rečemo, da je splošno zavedanje enakosti spolov na ravni srednjega in visokega vodstva najbolj izrazito v Nemčiji in na Madžarskem, najmanj pa v Estoniji.
Učinek vstopa v EU
  • 66 % predstavnikov srednjega in visokega poslovodstva meni, da se je odstotek žensk na vodilnih položajih v njihovih državah v desetih letih od pridružitve EU povečal.
  • Mnenja glede učinka pridružitve na status žensk so deljena. Polovica anketirancev (50 %) meni, da je vstop v EU pozitivno vplival na socialni status žensk v njihovih državah, medtem ko jih je polovica mnenja, da vstop v EU na to ni vplival oz. da se je status žensk od tedaj celo poslabšal.
Spolna neenakost in raznolikost v podjetjih
  • 51 % visokih in srednjih vodstvenih delavcev pravi, da ženske na vodilnih položajih prejemajo nižje plačilo v primerjavi z moškimi kolegi. 56 % anketiranih meni, da so ženske primorane vložiti več truda za napredovanje na enake položaje kot njihovi moški kolegi.
  • Vprašani bi ženske sorodnice podprli v prizadevanjih za napredovanje na mesto izvršne direktorice (4.0 na lestvici od 1.0 do 5.0), pri čemer so ženske temu bolj naklonjene (4.2/5.0) kot moški (3.9/5.0).
  • 54 % predstavnikov visokega in srednjega poslovodstva meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša.
Razvoj talentov in karierno napredovanje
  • Še vedno je treba razširiti zavedanje o pomenu razvoja talentov v družbah, saj je večina vprašanih (73 %) odgovorila, da njihove družbe nimajo vzpostavljenih programov za razvoj talentov.
  • Glede na odgovore je spol najmanj pomemben dejavnik pri odločanju glede izbire novih članov uprave (1 %). Najpomembnejši dejavnik v tem pogledu so: pretekle izkušnje (17 %), perspektivnost (11 %), zastavljanje in izpolnjevane vizije (10 %) in prejšnji delovni dosežki (10 %).
Možni ukrepi za izboljšanje enakopravnosti po spolu na vodilnih položajih

• Vprašanje ženske kvote ostaja izziv. Skoraj dve tretjini vprašanih (59 %) ne podpira uvedbe kvot, ki bi zagotovile boljše ravnovesje med spoloma v upravnih odborih.
• Anketiranci iz držav z najvišjo stopnjo zavedanja spolne neenakosti v poslovnem svetu (Nemčija, Madžarska) uvedbo kvot po drugi strani močno zagovarjajo, in sicer 59 % v Nemčiji in 62 % na Madžarskem.
• Najučinkovitejši programi, ki jih podjetja lahko uvedejo za povečanje števila ženskih predstavnic na vodilnih položajih, so: fleksibilni delovni pogoji oz. lokacija (59 %), programi za zagotavljanje nemotenega prehoda na porodniški dopust in nemotene vrnitve nazaj na delovno mesto (45 %) ter programi za zagotavljanje uravnoteženosti med profesionalnim in zasebnim življenjem.
• Kot najmanj učinkoviti veljajo: programi in cilji zaposlovanja glede na spol (11 %) in zahteva za napredovanje vsaj ene ženske (11 %).

Kako so odgovarjali poslovneži in poslovne ženske v Sloveniji?

V Sloveniji je sodeč po rezultatih ankete položaj žensk v poslovnem svetu v primerjavi z ostalimi državami iz ankete ter Nemčijo relativno dober. Kot kažejo statistični podatki Slovenija med drugim beleži najmanjšo razliko v plači med moškimi in ženskami – moški na splošno zaslužijo za 2,5 odstotka več kot ženske na enakem položaju, kar je precej bolje kot denimo v Nemčiji, kjer je to razhajanje kar 22,4-odstotno, povprečje v EU pa znaša 32 odstotkov. Razlika med plačami moških in žensk na vodilnih položajih je sicer nekoliko večja – v Sloveniji znaša 6,4 odstotka v prid moških, najmanjša je v Estoniji (3,8 odstotka), v Nemčiji je 16,6-odstotna, medtem ko je v Litvi kar 28,7-odstotna. To nas uvršča med tri najboljše države v Srednji Evropi. Slovenija je sicer na visokem drugem mestu med anketiranimi državami tudi po številu žensk v upravah družb, saj v slabi četrtini uprav borznih družb sedijo tudi ženske, a kljub temu je na najvišjih mestih v Sloveniji še zelo malo žensk (5 % - predsednica uprave ali izvršna direktorica). Glavni razlogi, da je v upravah slovenskih podjetij manj žensk, so po mnenju anketiranih predvsem skrb za družino, tradicionalna patriarhalna mentaliteta in manj zanimanja med ženskami za vodstvene položaje.

Slovenija je tudi na prvem mestu med anketiranimi državami po prepričanju, da se morajo ženske precej bolj potruditi, da dosežejo enak položaj kot moški – tako je odgovorilo kar 69 % vprašanih žensk. Polovica anketiranih poslovnih žensk v Sloveniji tudi ocenjuje, da ženske težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje. Anketa je ob tem še pokazala, da se Slovenci za kariero niso pripravljeni odpovedati družini (94 odstotkov), sploh v primerjavi z Nemci, kjer bi se družini v zameno za uspešno kariero odpovedalo 71 % žensk in kar 89 % moških. Slovenke denimo tudi niso več pripravljene žrtvovati svoje kariere za podporo karieri svojih partnerjev, saj jih je na to vprašanje pritrdila le četrtina (v Nemčiji denimo le osmina), zanimivo pa je, da bi se bilo na drugi strani svoji karieri v zameni za partnerkino pripravljenih odreči kar 52 % anketiranih Slovencev.

Kar 87 % vprašanih slovenskih poslovnih žensk meni, da so podjetja z mešanimi upravami, uspešnejša, enako meni 43% vprašanih slovenskih poslovnežev (v Nemčiji denimo le četrtina vprašanih obeh spolov). A kljub temu v nasprotju z Nemci v Sloveniji nismo naklonjeni uvedbi kvot v poslovnem svetu, čeprav so te že uzakonjene v politiki. Proti uvedbi kvot je bilo 54 % vprašanih, pri čemer je ne kvotam izrazilo 69 % moških in 36 % žensk.

»Položaj žensk v poslovnem svetu v Sloveniji je v primerjavi z državami EU10 in Nemčijo relativno dober, manjka pa tisti zadnji korak, in to je preboj žensk na sam vrh. Stekleni strop ostaja in tega bi bilo potrebno prebiti,« poudarja mag. Barbara Žibret Kralj, partnerka v družbi Deloitte in vodja iniciative SheXO»Načinov za to je več, pri kvotah lahko kot pozitivno razumemo to, da bi podjetja prisilile v akcijo. Seveda pa bi si vsi želeli, da bi lahko zastopanost spolov v upravah uravnotežili z drugimi, mehkejšimi ukrepi, kot so programi za razvoj nadarjenih kadrov, fleksibilni delovni pogoji in podobno. A naša raziskava je pokazala, da so podjetja, ki imajo vzpostavljene tovrstne ukrepe, še vedno v manjšini.«

Preberite več

SheXO - Klub poslovnih žensk

Ali ste našli kaj koristno?