Sporočila za medije

Slovenski finančni direktorji: Končno optimistični, a previdni

Sporočilo za javnost

CFO Survey

Ljubljana, 3. marec 2015 – Prvič po treh letih, odkar družba Deloitte v Sloveniji med slovenskimi finančnimi direktorji izvaja raziskavo CFO Survey 1, je v odgovorih sodelujočih o prihodnosti slovenskega gospodarstva mogoče zaznati vsaj kanček optimizma. Skoraj dve tretjini anketiranih (61%) namreč meni, da bo slovenski BDP v tem letu rasel do 1,5%, medtem ko jih dobra tretjina (34%) meni, da se bo celo zmerno povečal. To je opazen preobrat v mnenju finančnih direktorjev v primerjavi z lansko anketo, ko je skoraj dve tretjini anketiranih (62%) napovedalo, da se bo recesija v Sloveniji še nadaljevala (letos samo 5%). A kljub optimizmu slovenski finančni direktorji ostajajo previdni - več kot dve tretjini (77%) anketiranih še vedno meni, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti v državi višje od običajnega, visoko ali zelo visoko. Med glavnimi ovirami za gospodarski razvoj slovenskega gospodarstva na prvem mestu navajajo preveliko vključenost države v gospodarstvo (43%) ter neugodno davčno zakonodajo (20%).

Makroekonomske napovedi

Bolj pozitivna kot lani so letos tudi mnenja slovenskih finančnih direktorjev glede finančnih obetov njihovih družb, in sicer jih 53% vprašanih izraža zmerni oz. velik optimizem. Odstotek tistih, ki menijo, da se položaj na področju finančnih obetov letos ne bo bistveno spremenil, je nekoliko manjši od lanskega (37% letos, 43 % lani), pri čemer pa je delež tistih najbolj pesimističnih letos upadel za 17 odstotnih točk (letos 10 %, lani 27%). A optimizem vendarle spremlja previdnost: še vedno velik odstotek (77% v primerjavi z lanskimi 88%) vprašanih finančnih direktorjev meni, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti višje od običajnega, visoko ali zelo visoko, pri čemer pa je delež tistih, ki menijo, da je negotovost zelo izrazita, v primerjavi s prejšnjo anketo upadel za skoraj 20 odstotnih točk (na 9,8%). Z zmernim optimizmom, ki ga je razbrati iz splošnih makroekonomskih napovedi, so povezana tudi pričakovanja finančnih direktorjev glede brezposelnosti v državi – 35% vprašanih pričakuje, da se bo stopnja brezposelnosti letos zmanjšala (lani le 9%), 44% pa, da bo ostala na enaki ravni kot lani. 21% anketiranih meni, da se bo brezposelnost nekoliko povečala (lani kar 65%), pri čemer tistih najbolj pesimističnih napovedi, da se bo brezposelnost občutno povečala, tokrat ni zaznati (lani je bilo takih med vprašanimi skoraj četrtina oz. 24%).

Prioritete v poslovanju v letu 2015

V tokratni anketi je polovica vprašanih finančnih direktorjev navedla, da prestrukturiranje ni več prioriteta njihove družbe v prihodnjih 12 mesecih (lani je bila to prioriteta za kar 77% vprašanih), medtem ko bo to pomembna (25%) ali zmerna (25%) prioriteta za drugo polovico vprašanih. Kar se tiče ostalih prioritet podjetij – če je lani približno 35% vprašanih napovedalo, da bo izboljšanje likvidnosti njihove družbe prioriteta v naslednjih 12 mesecih, jih letos tako meni le še 8%. Kot je razbrati iz odgovorov sodelujočih, se bodo podjetja anketiranih v naslednjih 12 mesecih osredotočila predvsem na povečanje prihodkov na obstoječih trgih (41%) ter na novih trgih (27%). Nove investicije tudi v tokratni izdaji ankete ostajajo po mnenju 44% anketiranih najmanj pomembna prioriteta slovenskih podjetij.

Nemško govoreča trga (Nemčija in Avstrija) tudi v tej izdaji ankete ostajata daleč najpomembnejša trga za slovenske družbe (za 62% vprašanih; lani 41%), dobra četrtina (28%) je kot najpomembnejše navedla trge nekdanjih jugoslovanskih republik. Vsi ostali trgi so za vprašane finančne direktorje neprimerljivo manj pomembni.

V letu 2014 se je prepričanje finančnih direktorjev o nadaljnji konsolidaciji trga še okrepilo – 76% vprašanih pričakuje povečanje združitev in prevzemov na lokalni ravni, kar je povečanje za 14odstotnih točk v primerjavi z letom poprej.

Tveganje

Mnenja slovenskih finančnih direktorjev o finančnih obetih njihovih družb so v tokratni izdaji ankete precej bolj pozitivna kot lani: 53% vprašanih je optimističnih glede finančne prihodnosti njihovih podjetij (lani je bilo takšnih 30%). Odstotek tistih, ki so manj optimistični glede finančne prihodnosti podjetij je letos v primerjavi z lani upadel kar za 17 odstotnih točk (na 10%).

S tem je nedvomno povezana tudi večja pripravljenost družb izpostaviti svoje bilance večjim tveganjem: če so v vseh dosedanjih izdajah ankete slovenski finančni direktorji na vprašanje o tem, ali je zdaj primeren čas, da bi bilance svoje družbe izpostavili večjim tveganjem, odgovorili s soglasnim NE, jih je tokrat 16% na to vprašanje odgovorilo pritrdilno.

Financiranje

Finančni direktorji v srednjeevropski regiji tudi v tej izdaji ankete ocenjujejo, da so nova posojila za gospodarske družbe večinoma normalno dostopna. Še več, na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter v Bolgariji in Estoniji okoli 30% vprašanih celo meni, da so posojila lahko dostopna. Sodeč po odzivih slovenskih finančnih direktorjev nova posojila tudi letos ostajajo najtežje dostopna v Sloveniji – tako namreč meni kar 61% od vprašanih finančnih direktorjev v Sloveniji (lani 79%). Dostopnost posojil v Sloveniji je tako najslabša v regiji, Slovenija se pri tem uvršča celo za državami kot so Srbija, Albanija in Kosovo.
Najemanje bančnih kreditov ostaja neprivlačno za tretjino anketiranih (33%), pri čemer pa je v primerjavi z lani za 15 odstotnih točk narasel delež tistih, ki menijo, da je najemanje bančnih kreditov privlačno (letos 21%, lani 6%). Letos je tako mogoče zabeležiti tudi nekoliko nižji delež tistih, ki menijo, da je povečanje kapitala podjetja privlačen vir financiranja (letos 21%, lani 24%).

Največjo spremembo v mnenju slovenskih finančnih direktorjev je mogoče zaslediti pri odgovorih na vprašanje o pričakovanjih glede stroškov financiranja v prihodnjih 12 mesecih: da bodo ti narasli, pričakuje le še 15% vprašanih (lani kar 53%), dobra tretjina anketiranih (37%) pa celo pričakuje, da bodo ti upadli (lani nihče).

Rezultati tokratne ankete kažejo zelo pozitivno sliko tudi na področju sposobnosti znižanja dolga družb - odstotek tistih, ki menijo, da se bo njihova sposobnost znižanja dolga v naslednjih treh letih povečala, se je letos v primerjavi z lani povečal kar za 19 odstotnih točk (letos 58%, lani 39%). Le še 5% vprašanih meni, da se bo njihova sposobnost znižanja dolga v naslednjih treh letih poslabšala.

Izzivi in ovire za gospodarski razvoj Slovenije

Po mnenju anketiranih finančnih direktorjev bodo daleč najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v prihodnjih 12 mesecih tuje neposredne investicije (41%), pomembno naj bi na gospodarsko rast vplivale tudi učinkovite vladne politike (27%) ter znižanje davkov (11%).

Pri vprašanju, katere so po njihovem mnenju največje ovire za gospodarsko rast v Sloveniji, je največji delež vprašanih (43%; lani 35%) tudi letos odgovoril, da prevelika vključenost države v gospodarstvo, pri čemer pa se je tokrat na drugem mestu znašla neugodna davčna zakonodaja (20%; lani 15%). Kot največja izziva, s katerima se spopadajo pri opravljanju svoje funkcije, pa so finančni direktorji tudi letos navedli znižanje stroškov poslovanja (28%; lani 31 %) ter prenovo poslovnih procesov (25%; lani 27 %).

Hitro rastoča podjetja v zasebni lasti (Dynamic-Growth Companies (DGC-ji) (2)

V Sloveniji smo tudi letos edini v Srednji Evropi anketo izvedli tudi med finančnimi direktorji hitro rastočih zasebnih podjetij (Dynamic-Growth Companies oz. t. i. DGC.ji), saj smo želeli preveriti gospodarsko klimo tudi v manjših zasebnih družbah in poskušali ugotoviti, v katerih segmentih so si mnenja finančnih direktorjev iz obeh gospodarskih okolij najbolj podobna oz. pri katerih vprašanjih se njihovi pogledi najbolj razlikujejo. Medtem ko so si mnenja v obeh gospodarskih okoljih glede finančne in ekonomske negotovosti, o pomembnih tujih trgih ter izzivih, s katerimi se soočajo finančni direktorji, precej podobna, pa je anketa na določenih področjih vendarle pokazala nekaj razlik.

Razlike v pogledih: DGC-ji vs finančni direktorji največjih slovenskih družb

Če je bilo med prioritetami v poslovanju slovenskih družb lani na prvem mestu izboljšanje likvidnosti, je letos prioriteta povečanje prihodkov na trgih (domačih, tujih). 46% velikih slovenskih družb se bo pri tem osredotočilo na povečanje prihodkov z domačih trgov (33% DGC-jev), pri čemer pa se bodo DGC-ji bolj osredotočili na povečanje prihodkov z novih trgov (33% proti 23% velikih družb).

Mnenja o sposobnosti znižanja dolga v naslednjih treh letih so si v obeh segmentih družb precej podobna, vendar pa so velika podjetja pri tem bolj optimistična. Če je 20% finančnih direktorjev iz velikih družb prepričanih, da se bo sposobnost znižanja dolga v njihovih družbah v naslednjih treh letih močno povečala, jih je tako optimističnih le peščica finančnih direktorjev iz hitrorastočih podjetij v zasebni lasti (4%).

Najemanje bančnih posojil je za finančne direktorje hitro rastočih podjetij v zasebni lasti opazno manj privlačno (38%) kot za finančnike v največjih slovenskih družbah (29%). V primerjavi z lanskimi rezultati je pri tem vprašanju mogoče opaziti pomembno spremembo v mnenjih anketiranih: če je bilo najemanje kreditov lani privlačno za večji odstotek finančnih direktorjev iz hitrorastočih podjetij v zasebni lasti, je tokrat drugače: 29% finančnikov iz velikih družb ocenjuje, da je najemanje kreditov privlačno, enako jih meni le 12% finančnikov iz hitrorastočih podjetij v zasebni lasti.

Če je bil lani odstotek finančnih direktorjev iz hitrorastočih podjetij v zasebni lasti višji pri ocenjevanju težavnosti dostopnosti posojil, je letos slika ravno nasprotna: 50% finančnikov iz hitrorastočih podjetij v zasebni lasti meni, da so posojila težko dostopna, precej več (68%) jih je enakega mnenja med finančnimi direktorji velikih družb. 46% finančnikov iz hitrorastočih podjetij v zasebni lasti meni, da so posojila normalno dostopna, med finančnimi direktorji iz velikih družb je takšnih le 29%.

Opazna je tudi razlika med enimi in drugimi pri oceni pomanjkanja nadarjenega kadra na finančnem področju: medtem ko 80% vprašanih iz velikih družb ne pričakuje pomanjkanja kadrov na finančnem področju, jih tako meni 59% vprašanih finančnih direktorjev iz hitrorastočih podjetij v zasebni lasti.

_____________

1 Anketa CFO Survey je potekala v mesecu oktobru 2014, vanjo pa so bili vključeni finančni direktorji v Sloveniji, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Bolgariji in Romuniji, na Kosovu in v Albaniji, v Latviji, Litvi, Estoniji in v Srbiji. V Sloveniji je anketa poleg med finančnimi direktorji največjih slovenskih družb letos prvič vzporedno potekala tudi med finančnimi direktorji malih in srednjih slovenskih podjetij. Projekt CFO Survey je tokrat na srednjeevropski ravni potekal že šestič, četrtič v Sloveniji.

2 Dynamic-Growth Company = hitro rastoče podjetje v zasebni lasti. Lastnosti/značilnosti:
• So v lasti samostojnih podjetnikov ali družin.

• Financirajo se iz zasebnega kapitala.
• Niso omejena po velikosti.

Yuri Sidorovich, predsednik uprave družbe Deloitte v Sloveniji: »Kar tri leta je trajalo, da so slovenski finančni direktorji vendarle pokazali kanček optimizma glede prihodnosti slovenskega gospodarstva. Če so bili rezultati ankete v prvih treh izdajah izrazito pesimistični, je iz letošnjih odgovorov mogoče sklepati, da je Slovenija vsaj malce ukrotila recesijo, s katero se je spopadala zadnjih nekaj let. A finančni direktorji kljub optimizmu ostajajo previdni – okrevanje je namreč precej krhko, saj je prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva še vedno v veliki meri odvisen od tega, kako uspešne bodo najpomembnejše slovenske izvozne partnerice. Tako niti ni presenetljivo, da tudi letos po dostopnosti kreditov ostajamo na repu lestvice držav v Srednji Evropi, prehitela sta nas celo Albanija in Kosovo. Slovenska vlada mora razmisliti o implementaciji dodatnih ukrepov, s katerimi bi pomagala slovenskemu gospodarstvu, da si opomore od krize. Ukrepi bi se morali v prvi vrsti osredotočiti na vzpostavitev bolj optimističnega, naklonjenega ter zanesljivega okolja, ki bo zagotovilo dobre pogoje za razvoj gospodarstva.«

Preberite več

Prenesite brošuro (v angleščini):
Optimistic but cautious

Globalna spletna stran:
The best is yet to come

Ali ste našli kaj koristno?