Sporočila za medije

Finančni direktorji v Srednji Evropi: Dostopnost posojil v Sloveniji slabša kot v Romuniji, Albaniji in na Madžarskem

Sporočilo za javnost

Deloittova anketa med slovenskimi finančnimi direktorji (CFO Survey)

Ljubljana, 4. julij 2013 - Finančni direktorji slovenskih družb ocenjujejo, da Slovenija po padcu nazaj v recesijo leta 2012 v tem letu ostaja v finančnem krču. Recesija bi lahko nadaljnje prerasla v hudo finančno-ekonomsko depresijo, ki bi lahko trajala vsaj do leta 2015. Tako kaže letošnja anketa1 med finančnimi direktorji, ki jo je družba Deloitte v Srednji Evropi izvedla četrtič, tokrat drugič v Sloveniji. Napovedi tujih makroekonomskih analitikov, med drugim Evropske komisije in Inštituta za mednarodne finance (IIF), ne odstopajo pomembno od pričakovanj finančnih direktorjev.

Finančni direktorji v regiji ocenjujejo, da so nova posojila za gospodarske družbe večinoma normalno dostopna. To na žalost ne drži za Slovenijo, kjer so nova posojila, sodeč po odzivih 90% anketiranih finančnih direktorjev, najmanj dostopna. Po mnenju finančnih direktorjev je dostopnost posojil v Sloveniji najslabša v regiji, kar našo državo uvršča na rep, za Romunijo, Madžarsko in Albanijo.

Slovenski finančni direktorji so sicer v primerjavi s prvo anketo novembra lani manj pesimistični glede prihodnosti, saj jih 27% izraža zmerni optimizem, kar je za 12-odstotnih točk več kot konec lanskega leta. Kljub temu je za 10-odstotnih točk (na 43%) porasel delež tistih, ki menijo, da finančne obeti v primerjavi z lanskim letom ostajajo nespremenjene. Zato ni presenečenje, da slovenski finančni direktorji še vedno ne želijo prevzemati večjih tveganj na področju novih investicij, saj jih je tudi tokrat kar 100% odgovorilo, da za to še vedno ni primeren čas.

Sicer kar 97% vprašanih meni, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti višje od običajnega, pri čemer je delež tistih, ki menijo, da je negotovost zelo izrazita, v primerjavi s koncem lanskega leta porasel za 16-odstotnih točk (na 23%). Vprašani še vedno pesimistično gledajo tudi na spremembe na področju gibanja brezposelnosti. 80% (lani 96%) jih meni, da se bo ta v prihodnjem letu povečala, od tega 23%, da bo to povečanje izrazito, kar bo dodatno vplivalo na potrošnjo gospodinjstev. Presenetljivo pa jih tokrat 7% pričakuje, da se bo brezposelnost v prihodnjih 12 mesecih nekoliko zmanjšala.

Na področju zadolževanja še vedno skoraj 90% vprašanih meni, da so krediti za podjetja težko dostopni, pri čemer jih je skoraj tri četrtine prepričanih, da se bodo viri financiranja v prihodnjem letu še podražili. Bančni krediti so privlačni le za 10% odstotkov anketiranih, medtem ko tretjina vprašanih kot privlačen vir financiranja navaja zasebni kapital. Kot kaže anketa, je nekaterim anketiranim v zadnjih šestih mesecih uspelo znižati dolg, saj jih to v letu 2013 načrtuje 40% (lani 56%), medtem ko jih 53% ne načrtuje sprememb na tem področju (lani 53%). Večina finančnih direktorjev je ob tem navedla, da se bodo v naslednjih 12 mesecih pri poslovanju osredotočili predvsem na izboljšanje likvidnosti, takoj za tem pa bodo več pozornosti namenili povečanju prihodkov z obstoječih trgov ter povečanju prihodkov z novih trgov. Polovica vprašanih je sicer prepričanih, da se bodo njihove zmožnosti odplačila dolga v naslednjih treh letih nekoliko izboljšale, 30% jih meni, da bodo ostale enake, po mnenju 20% vprašanih pa se bodo poslabšale. Dve tretjini vprašanih je navedla, da je prestrukturiranje poslovanja za njihovo podjetje prioriteta v naslednjih mesecih. Delež tistih, ki menijo, da bi se pri tem utegnilo zvišati število združitev in prevzemov, je v primerjavi z lani z več kot polovice (51%) upadel na dobro tretjino (38%).

70% anketiranih je izrazilo strinjanje z napovedmi domačih in mednarodnih finančnih ustanov, da se bo slovenski BDP v letu 2013 še zmanjšal, s čimer napovedujejo nadaljevanje recesije. 30% jih sicer napoveduje stagnacijo. V porast BDP-ja v tem letu ne verjame nihče izmed vprašanih.

»Strukturne reforme, vzpostavitev dolgoročnega programa privatizacije ter preoblikovanje bank so nekateri izmed ukrepov, s katerimi je mogoče spodbuditi preobrat v slovenskem gospodarstvu,« meni Yuri Sidorovich, predsednik uprave in revizijski partner v Deloitte Slovenija. »Pomembna izziva sta tudi zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in odplačilo dolgov. Če omenjeni ukrepi ne bodo uspešno izpeljani, se lahko zgodi, da bo recesija v Sloveniji resnično trajala do leta 2015 ali še dlje
____________________
1 Anketa se je izvajala v marcu in aprilu, vanjo pa so bili vključeni finančni direktorji družb v Sloveniji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Bolgariji in Romuniji, na Kosovu in v Albaniji, v Latviji, Litvi, Estoniji in v Srbiji.

Ali ste našli kaj koristno?