Sporočila za medije

Manj sprememb davčne zakonodaje, večja poslovna konkurenčnost države

Sporočilo za javnost

Deloittova anketa med davčnimi strokovnjaki

Ljubljana, 26. november 2013.– Po mnenju več kot 60% odstotkov anketiranih v letošnji davčni anketi družbe Deloitte (European Tax Survey 2013), ki je prvič potekala tudi v Sloveniji, njihove države zaznamuje davčna negotovost. Kot glavni razlog za tako stanje navajajo pogoste spremembe davčne zakonodaje (75%) ter nejasnost davčnih predpisov in javno dostopnih navodil (dobrih 50%). Večina anketirancev zato meni, da bi vlade z manj pogostimi spremembami davčne zakonodaje povečale konkurenčnost njihovih držav.

Vodje davčnih oddelkov si v prvi vrsti želijo stabilno davčno zakonodajo. Po njihovem mnenju je največja težava v tem, da že tako kompleksne davčne ureditve še bolj zaplete nova davčna zakonodaja, katere stalne spremembe vodjem davčnih področij v podjetjih povzročajo mnogo težav, saj jim težko sledijo in se temu ustrezno tudi ažurno izobražujejo.

Skoraj polovica vprašanih vodij davčnih oddelkov največjih evropskih družb – v anketi je sodelovalo 983 vodij/direktorjev davčnih oddelkov iz 27 evropskih držav, več kot 20 tudi iz Slovenije – ocenjuje, da bi bila najpomembnejša in najbolj nujna sprememba v davčni ureditvi njihove države bolj gotova prihodnost davčnih sprememb. Ob tem ne pripisujejo toliko pomena znižanju davkov (le 15% vprašanih je kot pozitiven ukrep za višjo poslovno konkurenčnost navedlo znižanje davka na plače) ali povečanju in povišanju finančnih spodbud, bolj si želijo poenostavitve davčnega sistema (36%) ter predvidljive in kooperativne davčne oblasti (20%) .

Andreja Škofič Klanjšček, vodja oddelka za davčno svetovanje: »Zanimivo je, da so rezultati pokazali, da znižanje davkov ni med tremi najvišjimi prioritetami davčnih zavezancev. Družbe si želijo v teh negotovih časih predvsem stabilnosti in pravne varnosti na področju davkov, kot vsaj delno protiutež negotovostim, s katerimi se srečujejo na trgu, in države bi jim to morale zagotoviti. Prav tako si anketiranci želijo kooperativni davčni organ, ki bi pomagal razreševati negotovosti

Skoraj polovica (48%) anketiranih vodij davčnih oddelkov družb v Sloveniji meni, da je davčna negotovost v naši državi višja kot v ostalih evropskih državah. Tako kot njihovi kolegi v ostalih državah, kjer je potekala anketa, glavna vzroka za visoko stopnjo davčne negotovosti vidijo v pogostih spremembah zakonodaje ter v nejasnostih , razveljavitvah in v javni dostopnosti navodil davčnih organov. Obema vzrokoma za razliko od odgovorov na evropski ravni dodajajo še spremembe v zakonodaji, ki veljajo retroaktivno (31%). Po njihovem mnenju bi bilo za povečanje poslovne konkurenčnosti države potrebno sprejeti ukrepe, ki bi na prvem mestu zagotovili več gotovosti glede prihodnosti davčnega sistema (55%), z zmanjšanjem davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za 1-2% stopnje (27%) ter z zmanjšanjem davčne stopnje za odmero dohodnine za 1-2% stopnje (23%).

Skoraj 60% vprašanih vodij davčnih oddelkov družb v Sloveniji je odgovorilo, da je bila njihova družba predmet davčne inšpekcije v preteklih treh letih. Slovenske davčne oblasti se – tako anketiranci – najbolj osredotočajo na DDV (68%), davek od dohodkov pravnih oseb (45%) ter na transferne cene in mednarodne davke (36%). Bistveno višji (za skoraj 40 odstotnih točk) kot na evropski ravni je v Sloveniji odstotek tistih (60%), ki menijo, da bi njihova družba zelo verjetno sprožila sodni postopek v primeru, če rezultat davčne inšpekcije ne bi bil zadovoljiv. 35% vprašanih v Sloveniji je odgovorilo, da je to odvisno od tega, kakšne možnosti bi imela družba za to, da bi ta spor dobila (na evropski ravni 41%).

Slovenske vodje davčnih oddelkov tako kot v drugih evropskih državah najbolj skrbijo spremembe davčnih predpisov, sledenje hitro spreminjajoči se zakonodaji ali ukvarjanje z zakonodajo, ki jim ni poznana (59%), na drugem mestu jih skrbi pravočasno oddajanje davčnih obračunov ter pravilnost le-teh (38%), tem pa sledi zagotavljanje, da so davčne aktivnosti v skladu s širšimi korporativnimi cilji njihove družbe (29%).

Andreja Škofič Klanjšček, vodja oddelka za davčno svetovanje: »Naša zakonodaja se mora razviti, postati natančnejša in podrobnejša, kompleksnih zadev ne smemo urejati zgolj s tremi odstavki v zakonu in kopico pojasnil – pravila je potrebo natančno določiti. Zato je tudi pričakovan visok odstotek tistih družb, ki bi se odločile za sodni postopek. Če so pravila ohlapna oz. se lahko tolmačijo na več različnih načinov, davčni zavezanci seveda iščejo odgovore na sodišču. Obsežna sodna praksa bi tudi pripomogla k povečanju pravne varnosti zavezancev, a kaj, ko postopki pri nas trajajo predolgo

Ali ste našli kaj koristno?