Sporočila za medije

Prejemki uprav in nadzornikov v javnih delniških družbah

Sporočilo za javnost

Raziskava o prejemkih uprav in NS v obdobju 2010-2012

Ljubljana, 29.11.2013. - Raziskava Združenja nadzornikov Slovenije in Deloitte je pokazala, da so povprečni bruto prejemki članov uprav in nadzornih svetov v obdobju 2007-2012 dosegli najnižjo vrednost v letu 2010. Prejemki uprav in nadzornikov se v letu 2012
še niso vrnili na raven pred krizo.
V strukturi prejemkov uprav je v obdobju 2010-2012 delež fiksnih plač znašal okrog 80 %, vse manjša pa je bila povezanost njihovih prejemkov z uspešnostjo poslovanja družb. V družbah v vzorcu se je v opazovanem obdobju razmerje med bruto prejemki uprav in povprečno plačo zaposlenega zmanjšalo, tako da je v letu 2012 ta mnogokratnik znašal le še 5,5-kratnik.
Struktura prejemkov članov nadzornih svetov je v skladu z dobro prakso na tem področju, kjer plačilo za opravljanje funkcije predstavlja pretežni del njihovega plačila in sicer okrog 70 % in 30 % sejnine. Povprečni prejemki članov nadzornih svetov so se normalizirali in približali ravni teh prejemkov iz leta 2008.

--------------------------------------------------------------------------------

Na posvetu v organizaciji Združenja nadzornikov Slovenije in Deloitte so avtorice raziskave Nina Kravanja Novak iz Deloitte revizija d.o.o., prof. dr. Sergeja Slapničar z Ekonomske fakultete v Ljubljani in mag. Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, predstavile rezultate raziskave o prejemkih uprav in nadzornih svetov v javnih delniških družbah v Sloveniji 2010-2012 v primerjavi z obdobjem 2007 – 2009.

Na panelu, ki je sledilo predstavitvi rezultatov raziskave, so sogovorniki: Borut Jamnik, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, dr. Eva Boštjančič, z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti in mag. Zvonko Ivanušič, predsednik uprave Sava Re, d.d., izpostavili pomen sistematičnega spremljanja področja nagrajevanja uprav in nadzornih svetov, ki z analizo podatkov pomembno prispeva k ugotavljanju morebitnih odstopanj od dobre prakse na tem področju in destigmatizacije teh plačil.

Borut Jamnik je izpostavil, da nimamo ustreznega trga managerjev, ki naj bi naša podjetja sanirali in prestrukturirali, niti jih zaradi administrativnega urejanja plač v družbah z državnim lastništvom, ne moremo ustrezno plačati: »Posledice tega so, da se stroški družbe selijo iz stroška dela v strošek svetovanja, kjer imajo priložnost svetovalne družbe. V tem trenutku nam v tako kompleksnih procesih kot prestrukturiranja so, najbolj primanjkujejo specialisti za multilateralna pogajanja, ki jih ni in jih je težko primerno plačati.«

Dr. Eva Boštjančič je opozorila, da je s psihološkega vidika pomembno to, da najvišji vodilni za določeno plačilo, v primerjavi z zaposlenimi prevzemajo zelo veliko odgovornost in se pomembno odrekajo uravnoteženemu življenjskemu slogu: »Generacija, ki prihaja pa odgovornosti več ne želi prevzemati«.

Mag. Zvonko Ivanušič je izpostavil, da je v tem trenutku največja demotivacija za managerja makroekonomsko okolje v Sloveniji. Med motivacijske dejavnike pa šteje izziv kaj počneš, kakšna je korporativna kultura in ne toliko materialno kompenzacijo, ki pa mora biti primerna. Opozoril je še, da omejitve, ki jih postavlja tkim. Lahovnikov zakon za družbo kot je njihova, ki deluje na mednarodnih trgih in kjer potrebujejo mednarodne strokovnjake, predstavlja veliko težavo: »Mnoge družbe, ki delujejo mednarodno plačujejo takšne strokovnjake več kot je plačana uprava.

Ali ste našli kaj koristno?