Sporočila za medije

Dvajset slovenskih družb na letošnji Deloittovi lestvici 500 največjih družb v Srednji Evropi

Rast prihodkov največjih družb zaradi šibkejših lokalnih valut nižja od gospodarske rasti

Ljubljana, 9. september 2015 - Na letošnjo lestvico 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi, ki jo že deveto leto zapored objavlja največja svetovalno-revizijska družba na svetu Deloitte, se je uvrstilo 20 slovenskih družb. Najvišje uvrščeni slovenski predstavnik na lestvici je skupina Petrol na 28. mestu (enako mesto kot lani), na 50. mestu pa ji sledi skupina Mercator (lani 51.). V sektorju bančništva edina slovenska banka med največjimi 50 v regiji ostaja NLB na 18. mestu (lani na 17. mestu, pred dvema letoma še med deseterico), medtem je med 50 največjimi zavarovalnicami tudi letos mogoče najti tudi pet slovenskih; najbolje uvrščena tudi tokrat ostaja Zavarovalnica Triglav na 6. mestu (enako kot lani).

Večina srednjeevropskih držav je v letu 2014 beležila zanesljivo stopnjo gospodarske rasti: nad 2% rasti so poleg Slovenije beležili še na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Madžarskem, v Romuniji ter v Baltskih državah. Pozitivne gospodarske rasti pa ne odražajo povprečni prihodki 500 največjih podjetij v regiji: skupaj so prihodki vseh podjetij na lestvici največjih 500 srednjeevropskih družb v letu 2014 znašali 682 milijard evrov, kar je za 4,2% manj kot lani, ko so prihodki največjih 500 znašali 712 milijard evrov. Razkorak med gospodarsko rastjo in prihodki omenjenih družb je posledica predvsem padca vrednosti lokalnih valut v regiji; upoštevajoč lokalne valute, je bila rast prihodkov posameznih držav primerljiva z rastjo njihovega BDP. Prihodki v panogah široke potrošnje, transporta, energetike in virov in proizvodnje sicer predstavljajo 90% vseh prihodkov (brez upoštevanja finančne industrije, za katero prihodki niso najprimernejši indikator njene zastopanosti). Največji upad prihodkov letos beleži panoga energetike in virov – kar 59% družb je beležilo nižje prihodke (povprečno -3,3%). Upad prihodkov v panogi je predvsem posledica padca cen nafte na globalnih trgih v drugi polovici lanskega leta, padca vrednosti ukrajinske hrivnije (vse tri ukrajinske družbe, ki so med desetimi največjimi v panogi energetike in virov, so beležile upad prihodkov za približno 30%), nekolikšnih nižjih cen elektrike ter manjše prodaje elektrike in plina zaradi višjih povprečnih temperatur v letu 2014. Vsi ostali sektorji beležijo rast, največjega v panogi industrijskega blaga (+3,1%), k čemur je največ prispevala rast prihodkov v avtomobilski industriji (+6,5%). Tako ni presenetljivo, da sta med desetimi največjimi družbami v Srednji Evropi dva proizvajalca avtomobilov: Škoda Auto na tretjem mestu in Audi Hungarian Motor na sedmem mestu. Omenjeni družbi sta v letu 2014 prihodke povečali za 16,1% oz. 26,7% (slednja predvsem zaradi nove tovarne), prav tako so se povečali prihodki večine preostalih proizvajalcev avtomobilov v regiji (Toyota: 17%, Volkswagen: 13%, Renault: 7%, Fiat: 1,6%).

Lan Filipič, višji manager v oddelku poslovnega svetovanja: »Prihodki največjih štirih tujih avtomobilskih podjetij v srednjeevropskih državah, t.j. Audi na Madžarskem (7,4 milijarde EUR), Volkswagen in Kia na Slovaškem (6,2 in 4,6 milijarde EUR) ter Hyundai na Češkem (3,9 milijarde EUR), v letu 2014 beležijo prodajo v višini več kot polovice slovenskega BDP-ja, t.j. 22 milijard evrov, in skupaj zaposlujejo skoraj 28.000 ljudi. Slednjih dveh družb, kot tudi madžarskega Mercedes-Benz Manufacturing, pred letom 2004, ko so te države skupaj s Slovenijo vstopile v EU, v regiji še ni bilo. Če k njim prištejemo še ostale bolj »tradicionalno« prisotne avtomobilske družbe, kot so Češka Škoda, Romunska Dacia in Srbska Zastava ugotovimo, da so skupni prihodki avtomobilske industrije med največjimi 500 družbami v Srednji Evropi znašali 85,5 milijard evrov, slovenskih družb Revoz, Kolektor in ACH pa 1,79 milijard evrov. Trendi zadnjih let postavljajo pod vprašanje tudi tezo o konkurenčnosti slovenske avtomobilske industrije, kjer praznujemo 100 milijonsko pogodbo Hidrie, namesto 7 milijard prihodkov Mercedesa, kot to počnejo na Madžarskem. Kakor slovenskim dobaviteljem pomaga Revoz, zagotovo madžarskim, češkim in poljskim pomagajo Škoda, Audi, Mercedes, Kia in Hyundai, ki imajo v teh državah tovarne. Pozicija slovenskih dobaviteljev se zato lahko v naslednjih letih pomembneje poslabša, saj bodo proizvodne tovarne zaradi visokih stroškov prevoza iskale lokacijsko bližje dobavitelje. Drugo vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, zakaj nobeno od teh podjetij ni odprlo svoje proizvodnje v Sloveniji

Rast (+1,9%) letos beležita tudi sektorja široke potrošnje in transporta, po lanskem padcu pa tudi gradbeništvo (+4,9%) ter znanosti o življenju in zdravstvo (2%).

Čeprav sektor energetike in virov letos na splošno beleži padec prihodkov, na prvih dveh mestih, enako kot lani, ostajata poljska naftna družba PKN Orlen z več kot 25 milijardami evrov prihodkov od prodaje in madžarska naftna družba MOL s skoraj 16 milijardami evrov prihodkov od prodaje. Na tretjem mestu ostaja češki avtomobilski velikan Škoda, ki je v primerjavi z letom prej svoje prihodke povečal kar za dobrih 16%.
Med 500 največjimi družbami v Srednji Evropi je na letošnji Deloittovi lestvici tudi tokrat največ poljskih, in sicer več kot tretjina, sledijo jim češke (79), madžarske (66) in ukrajinske družbe (32). Gledano po sektorjih dobro tretjino vseh družb na lestvici predstavljajo družbe iz sektorja potrošnje in transporta (174), sledijo pa jim družbe iz sektorja energetika in viri (140).

Slovenske družbe na lestvici

Na letošnjem seznamu največjih družb v Srednji Evropi je 20 slovenskih družb, štiri več kot lani: nove so Impol (463. mesto), Elektro Energija (467. mesto), Kolektor (471. mesto) in ACH (496. mesto). Slovenske družbe na lestvici povečini prihajajo iz sektorja energetike in virov (8 družb), potrošnje in transporta (8 družb), medtem ko sektor farmacije zastopata dve družbi, sektor telekomunikacij in proizvodnje pa po ena. Najvišje med slovenskimi družbami je tudi letos skupina Petrol, ki je v letu 2014 ustvarila dobre 4 milijarde prihodkov, kar je 1,7% več kot v letu 2013. Ta poslovni rezultat Petrol uvršča na 28. mesto na lestvici. Petrol je sicer zabeležil padec prodaje na področju naftnih derivatov, saj so bile cene bencina v povprečju nižje. Skupno povečanje prihodkov skupine Petrol je bilo zato posledica povečanih aktivnosti na trgu z električno energijo. Petrolu sledijo skupina Mercator (50. mesto, lani 51.), skupina HSE (102. mesto, lani 112.), Poslovni sistemi Mercator (114. mesto, lani 117. mesto), skupina Gen-I (129. mesto, lani 137. ), skupina Gorenje (146. mesto, lani 142.) in skupina Krka (153. mesto, lani 145.).

Skupina Lek (186. mesto, lani 278.) in Revoz (238. mesto, lani 346.) sta napredovala največ. Uspeh Revoza, ki je v lanskem letu prodajo povečal za 29,6%, gre pripisati predvsem pričetku proizvodnje novega Twinga (Twingo III) in štirisedežnega Smarta (Smart Forfour). Rast prihodkov Leka (za 8,2% na 1 milijardo evrov) pa je odraz predvsem uspešne strategije družbe Sandoz in novega proizvodnega obrata liofiliziranih izdelkov v Ljubljani, ki je ob vlaganju v nove proizvode tudi povečal kapacitete.

Prav tako sta rast prihodkov in vidno izboljšanje na lestvici beležila skupina GEN Energija (296. mesto, lani 327., 8,6% rast prihodkov) in SIJ (304. mesto, lani 342., 7,5% rast prihodkov). Slednji je beležil rast predvsem zaradi rasti avtomobilske industrije, s katero je skupina SIJ močno povezana, ter večjo usmerjenost v izvenevropski izvoz. Rast prihodkov Skupine GEN gre večinoma pripisati številnim investicijam v letu 2013, med njimi tudi nadgradnje v NEK in odkup dodatnega lastniškega deleža v družbi HESS, s katerim je skupina postala njena večinska lastnica.

Na drugi strani sta največji padec na lestvici beležila Tuš Holding (332. mesto, lani 311. ) in Engrotuš (438. mesto, lani 416.). Družbama se sicer prihodki od leta 2013 niso spremenili in je padec na lestvici odraz rasti drugih družb. Špar Slovenija (306. mesto, lani 302.) prav tako ni beležil spremembe prihodkov – upad prihodkov družbe Mercator (-2,7% v Sloveniji) so izkoristili tekmeci.

Od slovenskih družb so na lestvici še skupina Telekom Slovenije (281. mesto, lani 279.), OMV Slovenija (316. mesto, lani 314.), novinci na lestvici Impol (463. mesto) in Kolektor (471. mesto) ter Elektro Energija (467. mesto) in ACH (496. mesto) – zadnja se na lestvico vračata po dveh letih.

Delež slovenskih družb na srednjeevropski lestvici se v zadnjih letih ni posebej spreminjal. Njihovo število se giblje med 18 (predlani) in 20 (letos), kar na Deloittovi lestvici 500 največjih družb v Srednji Evropi predstavlja približno 4-odstotni delež. Slovenija ima sicer tudi letos več družb na Deloittovi lestvici kot ostale države nekdanje Jugoslavije: na lestvici je tudi letos 12 hrvaških družb, 6 srbskih (4 manj kot lani), štiri iz Bosne in Hercegovine (lani ena) en ena makedonska (enako kot lani). »Glede na višino prihodkov se je letos med državami nekdanje Jugoslavije najvišje uvrstil hrvaški Agrokor, in sicer na 22. mesto. Slednje ne preseneča ob dejstvu, da je od 4. četrtletja 2014 konsolidiral tudi prihodke Mercatorja. Sledi slovenski Petrol na 28. mestu, na 39. mestu pa je hrvaška INA. Skupno ima Hrvaška štiri družbe v top 100, dve več kot Slovenija« dodaja Sanja Savič, vodja Deloitte Legal.

Največje banke in zavarovalnice v Srednji Evropi

Poleg lestvice 500 največjih gospodarskih družb Deloitte vsako leto objavlja tudi lestvici 50 najmočnejših bank in zavarovalnic v Srednji Evropi. Tako kot v prejšnjem letu na prvem mestu med bankami ostaja poljska banka PKO BP, ki je zaradi prevzema podružnice banke Nordea svoja sredstva povečala za več kot 20%. NLB je tudi letos edina slovenska banka na lestvici, in sicer na 18. mestu, pri čemer je od lani nazadovala za eno mesto, glede na predlani pa za 5. Iz držav na območju nekdanje Jugoslavije so na lestvici še tri hrvaške banke, in sicer Zagrebačka banka (12. mesto), Privredna banka Zagreb (25. mesto) in Erste Croatia (28. mesto). Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da je hrvaški BDP ob več kot 2-krat večji populaciji le 20% večji od slovenskega, ugotovimo, da je hrvaški bančni trg (poleg višjega deleža tujega lastništva), tudi bolj koncentriran kot slovenski. Tudi pričakovane združitve v letošnjem letu v Sloveniji ne bodo privedle do dodatnega predstavnika iz Slovenije med 50 največjimi bankami, kar še dodatno podkrepi pričakovano potrebo po dodatni konsolidaciji. Skupno so se sredstva 50 največjih bank v srednji Evropi sicer povečala za 2,3%, kar potrjuje stabilizacijo bančnega sektorja in je večinoma usklajeno z rastjo BDP.

Med zavarovalnicami tudi letos na prvem mestu ostaja poljska PZU z dobrimi štirimi milijardami evrov skupne obračunane premije. Med slovenskimi zavarovalnicami je tudi tokrat najboljšo uvrstitev dosegla Zavarovalnica Triglav, ki ostaja na 6. mestu. Poleg Zavarovalnice Triglav so na letošnji Deloittovi lestvici 50 največjih zavarovalnic v regiji še štiri slovenske zavarovalnice, in sicer Sava RE (13. mesto, lani 19.), Adriatic Slovenica (28. mesto, enako kot lani), Vzajemna (31. mesto, lani 32.), in Zavarovalnica Maribor (32. mesto, lani 34.). Slovenski zavarovalni trg, ki ima še vedno največji delež kosmate premije v BDP oz. premije na prebivalca, je najbolj razvit trg na območju nekdanje Jugoslavije s skupno premijo v višini dobri dve milijardi evrov v letu 2014. Zavarovalnica Triglav ostaja daleč največja med zavarovalnicami iz držav nekdanje Jugoslavije, čeprav je tudi letos zabeležila padec premije (-1,4%). Padec glede na lansko leto beležijo tudi Vzajemna, Zavarovalnica Maribor in Adriatic Slovenica, medtem ko je Sava RE po že lanski rasti premije (za 43%) to letos povečala še za dobrih 20% (predvsem rezultat celoletne konsolidacije Zavarovalnice Maribor), s čimer se je povzpela na visoko 13. mesto.
 

Lestvice:

500 največjih družb v Srednji Evropi
Največje družbe v Sloveniji
Največje družbe iz držav nekdanje Jugoslavije
50 največjih bank v Srednji Evropi
50 največjih zavarovalnic v Srednji Evropi

Več informacij o lestvicah CE TOP 500 2015 je na voljo na www.deloitte.com/cetop500


###

Metodologija:

Deloittova lestvica 500 največjih družb v Srednji Evropi je sestavljena na podlagi konsolidiranih prihodkov družb v finančnem letu 2014. Prihodek podružnic velikih skupin je prikazan posebej za tiste podružnice, ki poslujejo v različnih gospodarskih panogah, podpanogah ali državah konsolidiranih subjektov ter so bile dovolj velike, da se samostojno uvrstijo na seznam. Lestvica temelji na prihodkih, ki so jih pripravile posamezne pravne osebe, ki poslujejo na področju Srednje Evrope. Deloitte je podatke pridobil od posameznih družb, iz javno dostopnih virov in lastnih ocen, ki temeljijo na raziskavah in rezultatih družb iz prejšnjih let. Banke in zavarovalnice so razvrščene glede na skupno aktivo oz. obračunano kosmato premijo. Obračunana kosmata premija za zavarovalnice vključuje premije iz življenjskih in premoženjskih zavarovanj, kljub dejstvu, da v nekaterih območjih takšne družbe poslujejo kot ločene pravne enote.
 

Ali ste našli kaj koristno?