Sporočila za medije

Deloitte Green Frog Award 2015:

Družbi Petrol d.d. nagrada za najboljše poročanje o trajnostnem razvoju

Ljubljana, 3. februar 2016 - Družba Deloitte v Sloveniji je konec lanskega leta prvič izvedla natečaj Green Frog Award, v okviru katerega tudi prvič v Sloveniji podeljuje Green Frog Award za najboljše poročanje o trajnostnem razvoju. Strokovna komisija - v sestavi mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje pri Ministrstvu RS za okolje in prostor, Lucija Glavič, Ekvilib Inštitut, mag. Urban Krajcar, direktor Direktorata za znanost pri Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport, Mojca Podržaj, Združenje Manager, ter Inga Turk, direktorica Urada RS za varstvo okolja - je na natečaj prijavljena letna poročila družb ocenila v skladu z Deloittovo metodologijo ter smernicami na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Green Frog Award 2015 za najboljše poročanje o trajnostnem razvoju v poslovnem letu 2013/2014 prejme družba Petrol d.d., ki se je po vseh merilih najbolj približala standardom poročanja na tem področju. Nagrado je na dogodku Ste družbeno odgovorni? prevzela Marta Svoljšak, direktorica za tehnični razvoj, kakovost in varnost v družbi Petrol d.d. Certifikata za uspešno poročanje na področju trajnostnega razvoja sta prejeli še družbi Lek d.d. in Telekom Slovenije d.d.

Na dogodku ob podelitvi nagrade Deloitte Green Frog Award 2015 so bili predstavljeni tudi rezultati ankete o korporativni družbeni odgovornosti, ki jo je družba Deloitte lani prvič izvedla tudi v Sloveniji in v kateri je sodelovalo 179 vodij področja družbene odgovornosti v podjetjih v 10 državah Srednje Evrope (Bolgarija, Češka, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija, Srbija, Kosovo, Slovaška, Slovenija). Cilj ankete je ponuditi vpogled v vlogo pristojnih za družbeno odgovornost v podjetjih ter predstaviti pozitivne učinke družbene odgovornosti družb na socialni in gospodarski položaj v državi.
Rezultati ankete kažejo, da število podjetij v Srednji Evropi, ki uvajajo strateške rešitve, s katerimi prispevajo k trajnostnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju, narašča. Ključni učinki vpeljave t. i. strategij družbene odgovornosti (Corporate Social Responsibility - CSR) pa se kažejo v večjem vključevanju zaposlenih, izboljšanju podobe podjetja ter boljšem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

Varovanje okolja, izobraževanje in brezposelnost

Večina pristojnih za družbeno odgovornost v Srednji Evropi (84 %) verjame, da je njihovo podjetje že prispevalo k reševanju družbenih in gospodarskih problemov v njihovih državah. “Podjetja se v okviru družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja največ ukvarjajo z vprašanji varovanja okolja, izobraževanjem ter brezposelnostjo. Po mnenju anketiranih bi ta področja morala ostati prioriteta tudi v prihodnje. Ob tem pričakujejo tudi povečano dejavnost na področju boja proti korupciji,” pojasnjuje Katarina Kadunc, vodja iniciative Deloitte Green Frog Award v Sloveniji.

Najpomembnejše prednosti, ki jih za družbe predstavlja delovanje na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, so - tako anketiranci – večje vključevanje zaposlenih (65%), izboljšanje podobe podjetja (55 %) ter boljše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi (53 %). Kot najbolj uporabna orodja in metode za vključevanje zaposlenih navajajo prostovoljstvo (26 %) in programe etike za zaposlene (29 %), v okviru sodelovanja z zunanjimi deležniki pa največkrat pridejo v poštev dialog z deležniki (35 %), kampanje za spodbujanje družbene odgovornosti (29 %) in programi za varovanje/zaščito/ohranjanje okolja (29 %)

Le malo več kot polovica anketiranih (54 %) potrjuje, da njihova podjetja tudi merijo učinke njihovih dejavnosti na področju družbene odgovornosti. Spremljanje medijskih objav je pri tem najbolj pogosto uporabljeno orodje (52 %), sledijo pa mu notranje vzpostavljena merila za ocenjevanje družbene odgovornosti (37 %) ter ankete (34 %).

Anketiranci menijo, da v okviru družbenega in gospodarskega razvoja države s svojimi iniciativami na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja najbolj prispevajo v smislu zvišanja konkurenčnosti države (96 %), zmanjševanja stopnje brezposelnosti, usklajevanja zaposlovanja z dejanskimi potrebami (94 %) ter spodbujanja intelektualnega kapitala ter gospodarstva, ki bo temeljilo na znanju (91 %). Najmanj upov polagajo v svoj vpliv na zmanjševanje socialnih neenakosti (76 %). Velika večina sodelujočih v anketi meni, da se bodo poslovni modeli v naslednjih letih spremenili (86 %), k temu pa bo najbolj pripomogel pritisk kupcev, ki bodo vedno bolj zahtevali družbeno odgovorne izdelke in storitve (75 %).

Tudi na področju družbene odgovornosti pomembna vloga države

In kako kaže družbeno odgovornim podjetjem v prihodnje? 76 % anketiranih pričakuje rast in profesionalizacijo storitev na tem področju. Podjetja bodo imela po mnenju anketiranih na področju družbene odgovornosti še vedno izjemno pomembno vlogo, vendar bodo potrebovala podporo iz javnega sektorja – kar 52 % vprašanih se jih namreč pritožuje nad pomanjkanjem državnih spodbud na tem področju. “Vloga držav je, da preoblikujejo nacionalne politike in vpeljejo v svoje prakse načela, ki narekujejo zmanjšanje izpustov, krožno gospodarstvo ter tudi trajnostni razvoj urbanih središč in podeželja. Našteta področja tako ponujajo veliko možnosti za sodelovanje in izobraževanje vseh deležnikov”, dodaja Polona Čufer Klep, managerka v oddelku poslovnega svetovanja v Deloitte Slovenija.

Največje ovire za trajnostno gospodarsko rast in rast poslovanja v prihodnjih 15 letih anketirani vidijo predvsem v napačnem razumevanju družbene odgovornosti kot zgolj oblike sponzorstva (59 %) ter v nepripravljenosti podjetij na vlaganje v družbeno odgovornost (46 %).

Večina anketiranih je sicer optimističnih glede prihodnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja – slaba polovica jih verjame v razcvet tega področja in v nadaljevanje porasta družbeno odgovornih podjetij (44 %). Tretjina vprašanih (32 %) jih ob tem sicer meni, da bo družbena odgovornost dosegla zrelost šele takrat, ko bodo družbena in okoljska vprašanja postala delo poslovnih modelov.

Slovenija: Več pozornosti varovanju okolja, integraciji manjšin, zmanjševanju brezposelnosti, zdravemu življenju in izobraževanju

V Sloveniji prav tako velika večina (kar 96 %) anketiranih pristojnih za družbeno odgovornost v podjetjih meni, da so njihova podjetja že pripomogla k reševanju družbeno-okoljskih vprašanj v Sloveniji, in sicer predvsem na področjih kot so varovanje okolja, pomoč lokalnim skupnostim, zmanjševanje revščine, zdravstvo, zaposlovanje in spodbujanje transparentnosti poslovanja. Varovanje okolja je tisto področje, za katerega anketirani menijo, da bi mu bilo kljub vsemu potrebno nameniti še več pozornosti, prav tako tudi vprašanjem integracije manjšin, zmanjševanja brezposelnosti/ustvarjanja novih delovnih mest, spodbujanja zdravega življenja in spodbujanja izobraževanja.

Pozitivni učinki družbeno odgovornega delovanja: Večja vključenost zaposlenih, boljša podoba podjetja, večje zaupanje strank

Tudi anketirani v Sloveniji opažajo pozitivne vplive dejavnosti njihovih družb na področju družbene odgovornosti, in sicer v večjem vključevanju zaposlenih (70 %), izboljšanju podobe podjetja (61 %), večji etični osveščenosti med zaposlenimi (44 %) ter večjemu zaupanju strank (44 %). Slovenske družbe dejavnosti na področju družbene odgovornosti izvajajo predvsem s programi etike za zaposlene (39 %) in programi za varovanje/zaščito/ohranjanje okolja (35 %). Kljub temu po njihovem mnenju še precej metod in orodij ostaja premalo ali neizkoriščenih, med drugim družbeno odgovorno investiranje (52 %), dialog z deležniki (44 %) ter trajnostno upravljanje oskrbovalne verige (35 %).

Slaba polovica vprašanih (48 %) v Sloveniji tudi meri učinke dejavnosti njihovih podjetij na področju družbene odgovornosti, od tega največ (61 %) prek spremljanja medijev (kliping), z anketami (39 %) ter s spremljanjem rezultatov trajnostnega razvoja (39 %).

Družbena odgovornost je veliko več kot samo sponzorstvo

35 % anketiranih v Sloveniji napoveduje, da se bo področje družbene odgovornosti še naprej razvijalo in da se bo število družbeno odgovornih podjetij povečalo, prav toliko (35 %) jih meni, da bo področje družbene odgovornosti doseglo pravi razvoj šele takrat, ko bodo družbena in okoljska vprašanja postala sestavni del poslovnih modelov. Slovenski anketiranci menijo, da bodo razvoj korporativne družbene odgovornosti v naslednjih 15 letih ovirali predvsem naslednji dejavniki: percepcija družbeno odgovornih dejavnosti kot sponzorskih iniciativ (57 %), prepričanje, da se družbena odgovornost podjetij 'ne splača' in da ne prinaša nobenih koristi (57 %) ter nepripravljenost podjetij na investicije v družbeno odgovornost (52 %). Anketirani v Sloveniji so tudi prepričani, da bodo dejavnosti na področju družbene odgovornosti dolgoročno povzročile spremembo načina poslovanja, na kar pa bodo po njihovem mnenju v prvi vrsti vplivali kupci, ki bodo zahtevali družbeno odgovorne izdelke in storitve (85 %), spremembe samih poslovnih modelov (87 %), izboljšanje poročanja o korporativni družbeni odgovornosti v skladu z direktivami EU (48 %) ter zvišanje stroškov poslovanja (48 %).

T. i. „CSR Managers Survey” je potekala pod okriljem Responsible Business Foruma, najstarejše in največje nevladne organizacije za področje družbene odgovornosti na Poljskem. Izdaja ankete v letu 2015 je bila posvečena 15. obletnici Partnerstva za družbeno odgovornost na Poljskem. Družba Deloitte je v okviru projekta izdelala Poročilo o korporativni družbeni odgovornosti, ki vključuje 10 srednjeevropskih držav, ne pa tudi Poljske.

Fotografije z dogodka so na voljo na Facebook strani Deloitte Slovenija.

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics