Sporočila za medije

Prvi koraki na trgu delovne sile

Talentirani mladi kadri v Srednji Evropi so raje strokovnjaki na svojem področju kot managerji

Ljubljana, 23.3.2018. - Skoraj polovica (47 odstotkov) najbolj nadarjenih mladih v Srednji Evropi si bolj želi biti strokovnjak za določeno področje kot manager. To pa še ne pomeni, da nimajo managerskih ambicij – skoraj tretjina (31 odstotkov) anketirancev meni, da bi jim kolegi pripisali vodstvene sposobnosti.

To je ena od ugotovitev Deloittovega poročila ‘Prvi koraki na trgu delovne sile’ za leto 2018, ki opisuje poglede na delo, življenje in izobraževanje več kot 5.700 študentov in nedavnih diplomantov vodilnih univerz v 14 državah po vsej regiji.

Za delodajalce v tej regiji je spodbudno, da tisti, ki izberejo karierno pot ‘strokovnjaka’, po zrelosti in izkušnjah prekašajo tiste z željo po managerskih položajih. Dejavnejši so pri prostovoljnih delih, v študentskih društvih in znanstvenih krogih, opravljajo več sezonskih del v tujini in se pogosteje odpravljajo na študentske izmenjave.

Še ena pomembna ugotovitev je, da je delež anketirancev, ki poudarjajo pomen dela, zrasel za 8 odstotnih točk v primerjavi z raziskavo ‘Prvi koraki’ iz leta 2015, kar je pomemben premik v odnosu do dela v primerjavi s prejšnjo ‘generacijo’ udeležencev.

Damjana Spruk, HR manager v Deloitte Slovenija, navaja: „To, da mladi delu pripisujejo vse večjo vrednost, še ne pomeni, da so pripravljeni žrtvovati svoje zasebno življenje. Pomeni, da si želijo biti del nečesa smiselnega; delati v organizaciji, kjer je njihovo delo cenjeno in ima vpliv, kjer njihovo mnenje šteje in ki je vodena demokratično. Skoraj 39 odstotkov anketirancev meni, da je demokratičen pristop pomembna lastnost pravega vodje. Delodajalci, ki dosežejo to ravnovesje, bodo pridobili predanost in zvestobo svojih najbolj nadarjenih mladih kadrov.“

Izjemna samozavest

Večina teh bistroumnih, nadarjenih mladih ima samozavest za začetek uspešnega poslovnega življenja, saj jih 80 % ocenjuje svoje sposobnosti bolje kot njihovi kolegi. Dve tretjini anketirancev pa menita, da lahko drugi prepoznajo njihov vodstveni potencial.

Menita tudi, da zaslužita nagrade, ki spremljajo uspeh. Medtem ko so med trgi različnih držav precejšnje razlike, smo zaznali vidno pomanjkanje stvarnih pričakovanj glede začetne plače, saj ta pričakovanja pogosto presegajo mediano plače v njihovi državi. Spodbudno je, da se je razlika med pričakovanima plačama moških in žensk zmanjšala v primerjavi z raziskavo iz leta 2015. Mediana pričakovanj moških je upadla z 933 EUR na 895 EUR, pričakovanja žensk pa so zrasla s 716 EUR na 739 EUR.

Plača pa ni bila najpogostejši razlog za izbiro službe – na vrhu je pridobivanje in razvoj novih veščin.
Zdi pa se, da so mnogi anketiranci kljub dozdevni samozavesti po srcu občutljive duše. Skoraj četrtina (23 odstotkov) jih je povedalo, da bi bil najverjetnejši razlog za menjavo delodajalca to, da delodajalec ne bi dovolj cenil njihovega dela.

To je bil daleč najpogosteje izbran razlog za odpoved službe, vodil je pred dejavniki, kot sta slabo delovno ozračje in slabi odnosi s kolegi.

Rešitve za spopadanje z begom možganov

Več kot tri četrtine (76,8 odstotkov) anketirancev bi tudi zapustilo domovino, če bi se pojavila prava karierna priložnost, največji delež anketirancev (37 odstotkov) pa bi bil najraje zaposlen pri ‚velikem mednarodnem podjetju‘.

Adham Hafoudh, vodja talentov v Deloitte Centralna Evropa: „Pri primerjavi nekaterih od teh ugotovitev v parih lahko pridemo do osnove za pripravo učinkovitih strategij privabljanja in ohranjanja najboljših kadrov.
‚Beg možganov‘, s katerim se že nekaj časa soočajo mnoge države, na primer predstavlja resno nevarnost za države Srednje Evrope. Ti mladi se brez težav preselijo zaradi službe in mnogi vidijo mednarodne delodajalce kot ključ do uresničitve svojih kariernih ambicij – zlasti, ker ti po njihovem mnenju ponujajo višje plače.
Manjši, lokalni delodajalec, ki slovi po odličnem usposabljanju in razvoju zaposlenih, pa si lahko s takšnim ravnanjem ustvari prednost na trgu zaposlovanja. Z odprto promocijo priznavanja in nagrajevanja pa si lahko še dodatno izboljša možnosti za pridobivanje najboljših mladih kadrov.
Pomembna prednost za člane milenijske generacije je tudi raznolika in vključujoča kultura v podjetju – 88 odstotkov anketirancev je izrazilo naklonjenost delu v raznolikem kolektivu, posebno takšnem, ki bi jim omogočalo, da delajo s starejšimi, izkušenejšimi sodelavci in se učijo od njih
.“

Slaba pripravljenost za svet dela?

Za mladino, delodajalce in izobraževalne ustanove v Srednji Evropi je zaskrbljujoče nezadovoljstvo s tem, kako dobro študij pripravi mlade za delovno življenje in iskanje službe. Manj kot petina (19 odstotkov) anketirancev se počuti pripravljene za realnost delovnega življenja; še manj – samo 15 odstotkov – pa jih meni, da so s svojo izobrazbo dobro opremljeni za iskanje službe.

Do podobnih ugotovitev smo prišli pri raziskavah Prvi koraki iz leta 2013 in 2015, kar kaže na to, da ta težava ne bo zlahka odpravljena,“ komentira Adham Hafoudh. „Če je ta zaznava resnična ali ne, je škoda, da imajo člani tako elitne skupine občutek, da niso pripravljeni, še posebej, ker vsi anketiranci študirajo ali so nedavno študirali poslovne vede. Podjetja in izobraževalne ustanove bi mogoče morali sodelovati s študenti, da se odkrije vzrok tega nezadovoljstva, da bi bila vez med tema svetovoma bolj otipljiva in da bi se mladi počutili bolj pripravljene za delo.“

Biti najboljši delodajalec

Deloitte je na podlagi ugotovitev te raziskave razvil pravila, ki tvorijo vodnik, kako postati ‚popoln‘ delodajalec nadarjenih milenijskih kadrov. Glavne točke so:

  • nuditi vodenje in svetovanje,
  • omogočati demokratično odločanje,
  • spodbujati skupinsko delo,
  • nenehno zastavljati zanimive in stimulativne naloge ter izzive,
  • dopuščati zabavo na delovnem mestu,
  • spodbujati nadaljnje poklicno izpopolnjevanje,
  • v sodelovanju z univerzami razvijati strokovnjake prihodnosti,
  • ustvarjati raznolika delovna okolja, kjer se lahko generacije učijo druga od druge.
Ali ste našli kaj uporabnega?