Korporativne novičke

Korporativno upravljanje in nagnjenost k prevzemu tveganj

Evropska centralna banka (ECB) je namreč objavila poročilo o tematskem pregledu, ki ga je izvedla lani z namenom ocenjevanja upravljalnih organov (governance) in okvirov nagnjenosti k prevzemanju tveganj (risk appetite) v vseh pomembnih finančnih institucijah evrskega območja. Pri pregledu je ECB uporabila proporcionalni pristop, ki upošteva velikost, poslovni model in kompleksnost pregledovane institucije. Notranje upravljanje in vodenje je ena od glavnih prednostnih nalog nadzora v okviru enotnega mehanizma nadzora , in sicer tako za preteklo kot za naslednje leto. Poročilo zajema ugotovitve tematskega pregleda ter navaja nekaj dobrih praks v določenih pregledovanih bankah in nadzorniška pričakovanja glede uspešnosti upravljalnega organa in nagnjenosti k prevzemu tveganja.

Glavne ugotovitve poročila:

• Vloga upravljalnega organa – pričakuje se, da upravljalni organ dokaže svojo sposobnost, da neodvisno kritično presoja in spremlja poslovodstvo, kar se mora odražati tudi v ustreznosti njegove sestave, strukture, izkušenj in znanj. Učinkovit upravljalni organ mora znati vključiti vidik tveganj v vse aktivnosti, zlasti pri potrjevanju in nadziranju učinkovitosti stopnje sprejemljivosti tveganja.
• Področja za izboljšave na ravni upravljalnega organa – številne institucije bi morale izboljšati kakovost dialoga in omogočiti, da upravljalni organ neodvisno kritično presoja poslovodstva, nadzira kontrolne funkcije in v razgovore vključi vidike tveganja, predvsem pa da članom upravljalnega organa zagotovijo ustrezno dokumentacijo in čas za diskusijo ter neskladja pooblastil in obveščenosti članov organa redno rešujejo. Prav tako bi morala večina institucij okrepiti neodvisnost upravljalnega organa in njegovo raznolikost ter splošno obvladovanje področji, kot sta IT in računovodstvo. Nekatere banke bi morale izboljšati načrtovanje nasledstva. Poročilo navaja podrobnejša priporočila za naslednja področja:
  • velikost in sestava upravljalnega organa,
  • neodvisnost,
  • ustrezno znanje, veščine in izkušnje upravljalnega organa kot celote,
  • načrtovanje nasledstva,
  • kakovost dialoga in zmožnost neodvisne kritične presoje,
  • organizacija upravljalnega organa,
  • sodelovanje med člani upravljalnega organa,
  • kakovost dokumentacije,
  • nadzor nad okvirom notranjih kontrol.
• Okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj – okvir bi moral biti v pomoč pri osveščanju o pomembnosti tveganj ter spodbujati kulturo upravljanja s tveganji (risk culture), predvsem z določitvijo dopustnosti finančnih in nefinančnih tveganj, dosledno upoštevanje teh določil na ravni celotne organizacije ter redno spremljanje in poročanje o metriki tveganj. Okvir nagnjenosti k sprejemanju tveganj mora biti usklajen s poslovnim in strateškim načrtom družbe, kot tudi z njenimi kapitalskimi in likvidnostnimi načrti ter shemami prejemkov članov poslovodstva.
• Področja za izboljšave znotraj okvira nagnjenosti k prevzemanju tveganj – tretjina bank pod nadzorom je te okvire uvedla pred kratkim in jih še vedno razvija, kar vpliva na kakovost uporabe in upravljanja z njimi. Vzpostavljanje okvirov nagnjenosti k prevzemanju tveganj tako po poslovnih linijah kot enotah je mogoče zboljšati v večini družb. Prav tako bi morale uvesti temeljit okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj, poskrbeti, da bo matrika tveganj skladna s poslovnim modelom in profilom tveganj v instituciji ter določiti primerno mejo nagnjenosti k prevzemanju tveganj in postopke eskaliranja. Poročilo zajema tudi podrobnejša priporočila:
  • zasnova okvira nagnjenosti k prevzemanju tveganj, vključno z obsegom in omejitvami;
  • implementacija okvira (stopnja nagnjenosti, strategija in kultura, upravljanje in izvajanje).

Poročilo v celoti je na voljo na tej povezavi