Novice

Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje - Vol.2

Sprejet prvi paket intervencijskih zakonov

Davčne in pravne novičke, Marec 2020

Danes, 20.3.2020, so bili v Državnem zboru sprejeti naslednji intervencijski zakoni:

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

Zakon ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače (v višini 40%) delavkam oziroma delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic virusa in izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu.

Nadalje zakon ureja tudi povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi virusa ne morejo opravljati dela ter odlog plačila prispevkov za socialno varnost, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija 2020, za samozaposlene osebe.

Katere družbe bodo upravičene do delnih povračil nadomestil plač?

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, ki:

  • predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa (o čemer se predhodno posvetuje s sindikatom ali svetom delavcev oziroma obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način);
  • ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev (kamor se ne vštevajo delavci v času odpovednega roka), in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo; in
  • predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

V zvezi s tem bi želeli izpostaviti, da po interventnem zakonu podružnice tujih podjetij do delnega povračila nadomestil plač niso upravičene, četudi se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih štejejo za delodajalce.

Kaj mora vsebovati opis poslovnega položaja delodajalca?
  • navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja);
  • podatke o delavcih, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela; in
  • oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.
Kdaj delodajalec ne more uveljavljati pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač?
  • dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z ZDR-1 in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna (razen če do izravnave ne more pridi zaradi objektivnih razlogov na strani delavca);
  • če delodajalec ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti znaša 50 eurov ali več;
  • če v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost;
  • če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
Časovna omejitev

Skladno z interventnim zakonom delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ tri mesece.

Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.

Upravičenost do delnega povračila nadomestil plače iz prejšnjega odstavka lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.

Uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestila plače

Pravica se uveljavlja z vlogo, ki jo delodajalec vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020.

Če je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, lahko uveljavlja pravico, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas čakanja na delo po uveljavitvi zakona.

Vlogi je potrebno priložiti dokazila, in sicer:

  • opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa;
  • odločitev o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo;
  • pisno izjavo, s katero se delodajalec zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega 
  • če gre za delavce, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, delodajalec priloži kopijo odločbe ministra za zdravje in izjavo iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Zavod odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

V kolikor izda odločbo o priznanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače sklene zavod z delodajalcem pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače.

V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec:

  • delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja;
  • ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,
  • ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,

predhodno obvestiti zavod, v kolikor delavca pozove nazaj na delo ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem.

Pogoji za odlog plačila prispevkov samozaposlenih oseb so podobni, kot je navedeno zgoraj, s tem, morajo tako odložene prispevke neobrestovano plačati do 31.3.2022.

Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju - ZIUJP

Vlada je danes v okviru zakonskega paketa sprejela tudi interventne ukrepe na javnofinančnem področju. Ukrepi olajšujejo tudi izpolnjevanje obveznosti na davčnem področju. Omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi vplivajo tudi na izpolnjevanje davčnih obveznosti zato so tovrstni ukrepi nujni, upamo pa, da jih bo vlada v naslednjih dneh še dopolnila.

Ob upoštevanju, da je treba ukrepe za omejevanje širjenja virusa omejiti na način, da se preprečuje stike ljudi, je posledično težko zagotoviti normalno opravljanje nalog zaposlenih na delovnih mestih. Zato se s predlaganim zakonom podaljšuje tudi z zakoni določene roke.

Hitri pregled sprememb s tega področja je prikazan v tabeli spodaj:

Področje spremembe

Novi rok za oddajo/druge opombe

Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2019

31. maj 2020*

Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) za leto 2019 za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu letu

31. maj 2020*

Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) za leto 2019 za poslovno leto, ki ni enako koledarskemu letu in se  rok za predložitev davčnega obračuna izteče v obdobju veljavnosti predlaganega zakona

v dveh mesecih po izteku roka*

Informativni izračun dohodnine za leto 2019, ki ga sestavi davčni organ

najpozneje do 30. junija 2020*

V primeru, da informativni izračun dohodnine za leto 2019 ni bil vročen do 15. julija 2020

31. avgust 2020*

Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

31. maj 2020*

Določitev nove zavarovalne osnove v letu 2020 na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti v skladu s 145. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka
predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij*

Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

treba je priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove

Oddaja letnih poročil AJPES- prestavljen rok iz 31. marca 2020

31. maj 2020*

Odlog in obročno plačilo davka za čas do dveh let oziroma dovoljeno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev.

Za čas, ko je odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu z ZIUJP, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) v obdobju veljavnosti  zakona, ne zaračunajo obresti.

- velja tudi za primer izgube
sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19
- velja tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj

*Če do 15. maja ne bo preklicana epidemija virusne okužbe Sars-CoV-2, se roki podaljšajo za 30 dni.  

 

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ

Ta zakon pomembno vpliva na tek sodnih in upravnih postopkov ter na poslovanje notarskih pisarn.

Skladno z določili tega zakona v obdobju od uveljavitve zakona pa vse do 1.7.2020 (oz. prej, če prenehajo razlogi za sprejete ukrepe, o čemer bo Vlada RS sprejela ustrezen sklep in ga objavila v Uradnem listu) ne tečejo:

  • roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih (pri čemer so nujne sodne zadeve izvzete, razen če drugače odloči predsednik Vrhovnega sodišča RS); 
  • roki za vložitev ustavne pritožbe;
  • roki v upravnih in drugih javno pravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, za opravljanje procesnih dejanj strank, ta izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki ta opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih organov;
  • roki v prekrškovnih zadevah.
Sodni postopki

V praksi zgoraj omenjeni ukrep za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih pomeni, da v tem času ne tečejo roki na sodiščih. Sodišča v času veljavnosti tega zakona ne bodo vročala sodnih pisanj, hkrati pa tudi ne bodo tekli roki in bodo ponovno pričeli teči po izteku posebnih ukrepov iz ZZUSUDJZ. Če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Ne glede na to bodo še naprej tekli roki, ki se nanašajo na nujne sodne zadeve. Prav tako ne bo tekel rok za vložitev ustavne pritožbe.

Upravne in druge javnopravne zadeve

ZZUSUDJZ glede upravnih in drugih javnopravnih zadev vzpostavlja prekinitev teka vseh procesnih in materialnih rokov, razen v nujnih zadevah. V skladu z navedenim, roki za opravljanje procesnih dejanj strank med postopkom, kot tudi roki za izpolnitev materialnih obveznosti, ki so naloženi z upravnim aktom, v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo.

Nadalje, skladno z določbami novega zakona se vsi roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja posebnih ukrepov, podaljšajo. Ti roki se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov po ZZUSUDJZ, tj. 1.7.2020 oz. prej, če prenehajo razlogi za takšne ukrepe.

Z zakonom se prekinja tudi tek procesnih (instrukcijskih) rokov za opravljanje posameznih procesnih dejanj in izdajo upravnih aktov na strani organov. Slednje ne pomeni, da organi v času trajanja posebnih ukrepov ne izvajajo zakonitih pristojnosti odločanja o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih, ampak da v tem času ne nastane ti. molk organa, saj organi zaradi posebnih ukrepov praviloma delajo v omejenem obsegu zaradi okrnjene kadrovske zasedbe, ter zato potrebujejo več časa kot v običajnih razmerah.

Če bi z iztekom materialnega roka prenehala tudi materialna pravica, se ta v skladu z zakonom oziroma na podlagi zakona podaljša do izteka podaljšanega roka za uveljavitev pravice (tj. 8 dni od prenehanja ukrepov).

Osebna vročanja se v času veljave izrednih ukrepov ne izvajajo (razen v nujnih zadevah).

Upravni organi mora o tem, da se rok, ki je bil določen v odločbi, sklepu ali drugem dokumentu, izdanem pred uveljavitvijo ZZUSUDJZ, ne prekine, nemudoma obvestiti vse stranke postopka!

Poslovanje notarskih pisarn

Glede notarskih pisarn lahko predsednik Notarske zbornice sprejme začasne ukrepe glede načina njihovega poslovanja in omejitve uradnih ur. Če bodo nastopile okoliščine, ki bodo narekovale popolno zaprtje notarskih pisarn, mora ukrep o tem sprejeti minister za pravosodje.

V zvezi s sprejetim zakonom vas posebej opozarjamo zlasti na naslednje:

  • v kolikor kateri od rokov v sodnih zadevah poteče pred uveljavitvijo zakona, glede na Sklep predsednika Vrhovnega sodišča niso suspendirani t.i. materialni prekluzivni roki. Če torej zastaranje po Obligacijskem zakoniku poteče npr. jutri, ko nov zakon še ne bo objavljen, morate ustrezno zaščiti svoje interese, saj tak materialni prekluzivni rok še ni podaljšan!
  • V kolikor kateri od rokov v upravnih zadevah izteče pred uveljavitvijo zadevnega zakona, to pomeni, da ste dolžni rok spoštovati, saj ZZUSUDJZ stopi v veljavo šele naslednji dan po objavi v Uradnem listu;
  • Bodite pozorni na t.i. nujnost zadeve v sodnih ali upravnih zadevah, saj v teh zadevah roki nemoteno tečejo dalje. Po zakonski opredelitvi so nujne upravne zadeve tiste, pri katerih bi njihova prekinitev pomenila nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve odvisno preživljanje stranke, ipd.
  • V davčnih postopkih načeloma velja zgornji zapis, saj so davčni postopki upravne zadeve. O posebnosti na področju davčnih postopkov pišemo v drugem delu tega obvestila. To pomeni, da poleg tukaj navedenega v davčnih postopkih upoštevajte tudi s posebnim zakonom določene specifike.

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev - ZIUOPOK

Odlog plačil obveznosti kreditojemalcev

ZIUOPOK nalaga bankam (vključujoč tuje podružnice) in hranilnicam, da odobrijo odlog plačila obveznosti (vračila glavnice, obresti, zamudne obresti, stroške, itd.) iz kreditne pogodbe za 12 mesecev vsem kreditojemalcem, ki za to zaprosijo ter izpolnjujejo pogoje. Med kreditojemalce se štejejo: gospodarske družbe s sedežem v Sloveniji, zadruge, samostojni podjetniki, samozaposlene osebe in nosilci kmetijskega gospodarstva.

Za kreditodajalce se štejejo tudi vse fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo hkrati stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Vlogo za odlog je potrebno na banke nasloviti najkasneje do izteka šestega meseca po preklicu epidemije virusa.

Pogoji za uspešno odobritev vloge:

  • obveznosti iz kreditne pogodbe za katere se zahteva odlog niso zapadle v plačilo pred razglasitvijo epidemije virusa (12.3.2020);
  • redno plačevanje obveznih prispevkov, davkov, in drugih dajatev;
  • zaradi poslovnih razlogov povezanih s posledicami virusa, ne more izpolnjevati obveznosti iz kreditne pogodbe (za velika podjetja velja kriterij, da bi plačilo tovrstnih obveznosti podjetje spravilo v likvidnostne ali solventnostne težave);
  • predložitev opisa poslovnega položaja zaradi posledic virusa, ki vsebuje navedbo vzrok in predložitev dokazov o bistveno zmanjšanem obsegu dela in poslovanja povezanih s epidemijo virusa, zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi (za velika podjetja, da bi plačilo tovrstnih obveznosti podjetje spravilo v likvidnostne ali solventnostne težave). Opis mora dodatno vsebovati tudi načrt poslovodstva o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti. V primeru uspešno odobrene vloge mora kreditojemalec banki enkrat mesečno poročati o svojem poslovnem položaju in sprejetih ukrepih za vzpostavitev likvidnosti;
  • izjavo, da ima na dan 31.12.2019 poravnave zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov, in drugih dajatev;
  • Kreditojemalci, ki opravljajo dejavnost za katero je bilo z pravnim aktom prepovedano opravljanje, v vlogi navedejo pravni akt in dejavnost prepoveduje.
    Tovrstnim kreditojemalcem ni potrebno prilagati opisa poslovnega položaja niti izjave o poravnanih dajatvah in davščinah.
  • Fizične osebe morajo predložiti opis dejstev in okoliščin povezanih z epidemijo virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj do te mere, da začasno niso sposobne izpolnjevati obveznosti po kreditni pogodbi.

V primeru, da bi kreditna pogodba zapadla v teku obdobja, se le-ta podaljša za čas trajanja odloga plačila. Odlog se pravno ovekoveči s sklenitvijo aneksa h kreditni pogodbi. Za veljavno sklenitev aneksa ni potrebno nobeno drugo dejanje banke, kreditojemalcev, ali porokov, ki sicer moralo biti izvršeno po kreditni pogodbi. Vsi stroški povezani s sklenitvijo aneksa za odlog plačila bremenijo banke.

Odlog plačila velja tudi za morebitna novo sklenjena posojila, ki bodo odobrena v obdobju veljavnosti tega zakona.

V kolikor se položaj kreditojemalcev izboljša do te mere, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila, lahko banke prekinejo ali skrajšajo obdobje odloga.
 

Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje Vol.1
Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje Vol.1
Ali ste našli kaj uporabnega?