Novice

Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje - Vol.3

Sprejet mega zakon

Davčne in pravne novičke, April 2020

2.4.2020 je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), s strani vladne ekipe imenovan tudi kot mega zakon.

V nadaljevanju vam povzemamo glavne poudarke s področja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost, davkov, poslovanja javnega sektorja z zasebnim sektorjem, javnih naročil, odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, izvršbi in osebnem stečaju, finančnega poslovanja podjetij ter postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.

 

PODROČJE DELA IN PLAČEVANJA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

Delavci na začasnem čakanju na delo in delavci, ki so odsotni iz razloga višje sile

ZIUZEOP za delavce, ki jih delodajalec napoti na začasno čakanje na delo in delavce, ki so odsotni iz razloga višje sile (tj. varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami ali drugih objektivnih razlogov) ureja povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov.

Upravičeni delodajalec: Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. Dodan je tudi kriterij, v kolikor delodajalci v letu 2019 niso poslovali celotno leto.

Obdobje upravičenosti: Delodajalec je upravičen do povračila nadomestila za čas napotitve delavca na čakanje oziroma za čas odsotnosti delavca zaradi višje sile, oziroma največ za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020.

Višina nadomestila: Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. Vendar pa nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Višina povračila: Izplačano nadomestilo se povrne s strani Republike Slovenije v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, zmanjšanega za prispevke delavca. Zakon nadalje določa da, delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Izplačilo povračila: Povračilo nadomestila se izplačuje mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu (torej do 10. junija, za aprilske plače, ki bodo izplačane v maju).

Oprostitev prispevkov za vsa socialna zavarovanja: Delodajalci so za delavce, ki so predmet tega ukrepa, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca 2020 do 31. maja 2020 vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja v celoti plačuje Republike Slovenija.

Postopek uveljavljanja povračila plačanega nadomestila:

  • Vlogo je potrebno vložiti v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
  • Rok za vložitev vloge:
    • 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo oziroma odsotnosti delavca zaradi višje sile, vendar najpozneje do 31. maja 2020.
    • 8 dni od uveljavitve tega zakona (za napotene na delo od doma oziroma odsotne zaradi višje sile pred uveljavitvijo tega zakona – za obdobje od 13. marca 2020 dalje).
  • Vlogi je potrebno priložiti:
    • za delavca na začasnem čakanju na delo: izjavo oziroma oceno o upadu prihodkov ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
    • za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela: izjavo oziroma oceno o upadu prihodkov ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti delavcev zaradi višje sile.

Kdo ne more uveljaviti pravice do povračila: Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge oz. nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

V nasprotju z že uveljavljenim ZIUPPP, ZIUZEOP nakazuje, da lahko pravico do povračila uveljavlja delodajalec tudi, če v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač.

Delavci, ki v času epidemije delajo

ZIUZEOP za delavce v delovnem razmerju, ki v času uporabe interventnih ukrepov še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo, predvideva oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter izplačilo kriznega dodatka.

Oprostitev plačila prispevkov: Za delavce v delovnem razmerju, ki v času uporabe interventnih ukrepov po ZIUZEOP še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Oprostitev velja tudi v primeru, ko je zaposleni na dopustu, ali prejema nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela (po 137. členu ZDR-1). Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - tako prispevek delodajalca (v višini 8,85%), kot tudi prispevek delavca (v višini 15,50%) - v času uporabe ukrepov po tem zakonu v celoti plačuje Republika Slovenija. Če povzamemo: Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo delodajalci obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati. ZIUZEOP ne predvideva oprostitve plačila akontacije dohodnine.

Krizni dodatek: Delodajalci, ki bo izkoristil zgoraj omenjeno možnost oprostitve plačila prispevkov, morajo vsakemu delavcu, ki dela, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov. Ta krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Vračilo prejetih sredstev

Delitev dobička oziroma izplačilo nagrad: ZIUZEOP določa, da morajo delodajalci, ki bodo uveljavili katerokoli zgoraj omenjeno možnost (tj. (i) povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, (ii) povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, ali (iii) oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki delajo) vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestni, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo:

  • do delitve dobička,
  • izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020.

Kršitev obveznosti delodajalca: Delodajalec, ki v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delavcem ne izplačuje neto nadomestil plače, ali v tem obdobju odreja nadurno delo, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, ali ne obvesti Zavoda RS za zaposlovanje, da je delavca pozval nazaj na delo oziroma da je delavcu prenehala odsotnost zaradi višje sile, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

Začetek likvidacije: Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

  • prejemanja sredstev in 
  • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

ZIUZEOP torej vračilo nadomestil predvideva samo v postopku prostovoljne likvidacije, ne pa tudi v primeru začetka postopka zaradi insolventnosti oziroma preostalih postopkov za prenehanje delodajalca.
 

DAVKI

Zakon opredeljuje, da se obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, ne plača. Enako velja tudi za primer predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

V skladu s sprejetim določilom se bo v letošnjem letu plačala nižja akontacija davka od dohodkov pravnih oseb. Po sami metodologiji plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb, se bo razlika med plačano akontacijo in izračunanim davkom plačala v naslednjem letu po predložitvi davčnega obračuna.

Glede na pričakovano časovnico objave zakona v Uradnem listu, ki bo opredelila njegovo veljavo, bo zakonsko določilo najverjetneje vplivalo zgolj na plačilo ene mesečne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb.
 

POSLOVANJE ZASEBNEGA SEKTORJA Z JAVNIM SEKTORJEM

ZIUZEOP vsebuje nekaj določb glede poslovanja javnega sektorja z zasebnim sektorjem. Tako je po 64. členu ZIUZEOP določen nov plačilni rok za plačila neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna zasebnim subjektom. Ta rok je iz 30 dnih skrajšan na 8 dni. Podobno se po 82. členu ZIUZEOP podaljšajo roki plačil javnim organom s strani zasebnega sektorja (torej, kadar je upnik javni organ). Ti roki so sedaj do 60 dni, po tej določbi ZIUZEOP pa znašajo 60 dni in ne manj.
 

JAVNA NAROČILA

Na področju javnih naročil ZIUZEOP opredeljuje dva interventna ukrepa. Po 90. členu omenjenega zakona se do 15.11.2020 spreminjajo mejne vrednosti za oddajo javnega naročila male vrednosti. Ta mejna vrednost se dviguje na splošnem področju na 40.000 EUR, na gradbenem področju pa na 80.000 EUR. Na področju javnih naročil je pomembno še določilo 91. člena ZIUZEOP, ki določa, da se v času trajanja epidemije COVID-19 pogodbena določila o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje od roka, določenega za izpolnitev pogodbe (če seveda ta rok pade v čas trajanja te epidemije) do razglasitve prenehanja epidemije COVID-19. Slednje velja za pogodbe o dobavi blaga (razen za dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo) ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo COVID-19.

ODLOG PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV

Skladno s 65. členom ZIUZEOP in v primeru odloga plačila obveznosti kreditojemalcev po Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Ur.l. RS, št.: 36/20) bo Republika Slovenija bankam in hranilnicam kot porok odgovarjala za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev, in sicer v višini:

  • 25% zneska 12 odloženih mesečnih obrokov kreditov, za katere je bil dogovorjen odlog, ali
  • 50% zneska 12 mesečnih obrokov kreditov, za katerega je bil dogovorjen odlog, pri kreditodajalcih:
    • ki opravljajo dejavnost, za katero je bil z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitev oz. prodaje blaga prepove, ter
    • ki so fizične osebe.

V zvezi s krediti, ki so predmet postopanja po Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev opozarjamo še na 2. člen ZIUZEOP, ki sedaj jasno določa, da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni, pogodbeno dogovorjeni obrestni meri.

IZVRŠBA IN OSEBNI STEČAJ

Izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase

Vsi prejemki, izplačani na podlagi ZIUZEOP, so izvzeti:

  • iz izvršbe po ZIZ;
  • iz davčne izvršbe po ZDavP-2; ter
  • iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP.

Navedeno velja tako v primeru izvršbe na sredstva pri banki, kot pri delodajalcu ali pri drugem dolžnikovem dolžniku. Sodišča od 16.3.2020 sicer ne odločajo in ne izdajajo več sklepov o izvršbi, razen v nujnih zadevah, vendar pa izvrševalci (banke, delodajalci, KDD, itd.) sklepe o izvršbi, ki so bili do 16.3.2020 že izdani, še vedno izvršujejo.

Odlog in zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ in ZDavP-2 se z dnem uveljavitve ZIUZEOP odloži izvrševanje sklepov o izvršbi, razen v primerih izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Odlog oziroma zadržanje bosta nastopila po samem zakonu, zato sodišča in davčni organi ne bodo izdajali posebnih sklepov. Kljub predlaganim rešitvam pa že obstoječa zavarovanja upnikov ostajajo, saj so upniki varovani tako, da v času trajanja odloga oziroma zadržanja izvršbe v postopkih, v katerih so že pridobili zastavno pravico na predmetu izvršbe, denimo z opravljenim rubežem premičnin, le-to obdržijo.
  

FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ, POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEGA PRENEHANJA

Dodatni položaj insolventnosti

95. člen ZIUZEOP opredeljuje dodatno neizpodbojno pravno domnevo trajnejše nelikvidnosti. Če bo delodajalec pridobil denarna nadomestila po interventnih predpisih, ki so namenjena zagotavljanju plač in prispevkov delavcev, jih mora najpozneje v enem mesecu izplačati delavcem. V nasprotnem primeru velja, da je dolžnik trajneje nelikviden.

Posebna domneva insolventnosti velja še štiri mesece po razglasitvi konca epidemije (po prenehanju ukrepov iz tega ZIUZEOP).

Odlog obveznosti poslovodstva

Po 96. členu ZIUZEOP in ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19. Ta ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov v skladu s 20. členom tega zakona.

Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije COVID-19, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije COVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji.

Pravice delavca pri jamstvenem skladu

Z namenom varstva položaja delavcev ZIUZEOP določa poenostavljen način uveljavljanja teh pravic s strani delavca. Pogoj za pridobitev pravic po zakonu, ki ureja javni štipendijski, razvojni in preživninski sklad Republike Slovenije je izpolnjen tudi, če delavec izkaže, da je bil zoper delodajalca vložen predlog za začetek stečajnega postopka (in ne pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka) in je delavec predhodno zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Če delovno razmerje delavcu ne preneha zaradi insolventnosti, je delavec dolžan vrniti prejeta izplačila.
  

Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje Vol.2
Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje Vol.2
Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje Vol.1
Soočanje z učinki COVID-19 na poslovanje Vol.1
Ali ste našli kaj uporabnega?