Sporočila za medije

Deloittova anketa o vlaganjih v raziskave in razvoj 2016

Sredstva, namenjena za raziskave in razvoj, se morajo povečati

  • Vlaganje slovenskih podjetij v raziskave in razvoj (R&D) bo po mnenju sodelujočih v anketi v prihodnjih letih ostalo na enaki ravno kot leta 2015. Na ravni Srednje Evrope anketirani pričakujejo, da se bodo sredstva podjetij za raziskave in razvoj v naslednjih letih povišala.
  • Najpomembnejša zunanja dejavnika, ki po mnenju anketiranih spodbujata podjetja k vlaganju v R&D v Sloveniji, sta razpoložljivost več vrst ugodnosti (dotacije, davčne olajšave itd.) ter razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev. Omenjena razloga kot poglavitno spodbudo za vlaganje v raziskave in razvoj izpostavljajo tudi anketirani na ravni Srednje Evrope.
  • Največje težave pri vlaganju sredstev v R&D med slovenskimi anketiranci tudi letos predstavlja prepoznavanje (identifikacija) aktivnosti, ki ustrezajo pogojem za R&D, za namene pridobivanja subvencij ali davčnih olajšav. Anketiranci v Sloveniji so omenili tudi visoke administrativne obremenitve in birokracijo, povezano z uveljavljanjem subvencij oz. olajšav.
  • Za davčno olajšavo v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb anketiranci najpogosteje uveljavljajo stroške dela, stroške materiala in storitev in stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci
     

Ljubljana, 29. junij 2016 - To so ključne ugotovitve Deloittove ankete o vlaganjih v raziskave in razvoj 2016 (Deloitte R&D Survey 2016), v kateri je drugo leto zapored sodeloval tudi Deloitte v Sloveniji. To je sicer že peta izdaja ankete na srednjeevropski ravni; v njej je tokrat sodelovalo 10 držav, na vprašanja pa je skupaj odgovarjalo več kot 400 anketirancev, večinoma iz davčnih oddelkov podjetij[1].

Anketa kaže, da je skoraj polovica slovenskih podjetij (44 %), ki so sodelovala v anketi in vlagajo v R&D, v letu 2015 za to namenila med 5 % in 10% prihodkov. Le 11% od anketirancev, ki vlagajo v R&D, vlaga več kot 10%. To je manj od povprečja vseh držav, ki so sodelovale v anketi: kar 21% srednjeevropskih podjetij, ki so sodelovale v anketi, za vlaganja v R&D namenja več kot 10%. To pomeni, da ima Slovenija glede na ostale države v regiji še vedno prostor za povečanje vlaganj v R&D.

Andreja Škofič Klanjšček, partnerica v oddelku za davčno in pravno svetovanje: »Anketa kaže, da imajo slovenske družbe v povprečju namen vlagati v razvoj približno toliko, kot so do sedaj. Anketiranci v drugih državah imajo bolj ambiciozne cilje: kar 57% anketirancev v Srednji Evropi je odgovorilo, da bodo vlaganja v raziskave in razvoj na dolgi rok (3-5 let) povečali. Slovenija pri tem ne bi smela zaostajati, saj majhnost našega trga in omejeni resursi ne omogočajo masovne proizvodnje, ampak le tehnično zahtevnejšo proizvodnjo manjših serij. Ključno je, da tehnologijo razvijemo in uporabljamo v Sloveniji – le na ta način dodana vrednost ostane tukaj. Najnovejši makroekonomski podatki, ki jih je objavil Statistični urad RS, kažejo, da so največ finančnih sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti v letu 2014 prispevale gospodarske družbe (608,8 milijona EUR, kar predstavlja kar 68 % vseh raziskovalno-razvojnih sredstev), sledila so finančna sredstva iz državnih virov (193,9 milijona EUR ali 22 % vseh sredstev) ter finančna sredstva iz tujine (82,5 milijona EUR ali 9 % vseh sredstev). V letu 2014 so se izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost zmanjšali za 44,7 milijona EUR oz. 5 %. Sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost so znašala 890,2 milijona EUR, kar predstavlja 2,39 % bruto domačega proizvoda (BDP), to je manj kot predhodno leto, ko so raziskave in razvoj znašale 2,59 % BDP. Glede na te podatke se Slovenija oddaljuje od strateškega cilja namenskih sredstev za raziskave in razvoj v višini vsaj 3 % BDP

Polovica (50 %) anketiranih v Sloveniji je potrdila, da pri izvajanju raziskovalnih projektov sodeluje s tretjimi osebami, kar je precej nižji odstotek od povprečja vseh držav, ki so sodelovale v anketi (71 %). Podjetja v največ primerih sodelujejo bodisi z univerzami bodisi z raziskovalnimi inštituti, kar se je izkazalo kot zelo učinkovito za vse sodelujoče. Na vprašanje, zakaj sodelujejo s tretjimi osebami, je večina vprašanih (89 %) odgovorila, da zato, ker je to potrebno pri izvedbi raziskovalnih projektov.

Andreja Škofič Klanjšček, partnerica v oddelku za davčno in pravno svetovanje: »Podjetja se morajo bolj povezovati z univerzami in raziskovalnimi ustanovami, tako se omogoča neposreden prenos znanja v prakso in snovanje novih idej, ki se materializirajo v proizvodih in storitvah, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Glede na rezultate ankete Slovenija na tem področju zaostaja za državami srednje Evrope

Slovenska podjetja sicer svojo intelektualno lastnino najpogosteje zaščitijo v obliki blagovne znamke (68 % v 2014 in 55% v 2015), sledijo jim patenti/izumi (58 % v 2014 in 55% v 2015) ter politika o varovanju skrivnosti podjetja (58 % v 2014 in 46% v 2015). Letošnji odgovori so torej zelo podobni lanskim. Dobra petina slovenskih družb, ki so sodelovale v anketi (26 %), za zaščito svojega znanja uporablja registracijo modela. Na srednjeevropski ravni si oblike zaščite intelektualne lastine sledijo po naslednjem vrstnem redu: politika o varovanju skrivnosti podjetja (67 % v 2014 in 69% v 2015), blagovna znamka (38 % v 2014 in 31% v 2015), patenti/izumi (37 % v 2014 in 40% v 2015), avtorske pravice (28 % v 2014 in 26% v 2015).

Andreja Škofič Klanjšček, partnerica v oddelku za davčno in pravno svetovanje: »Pri oblikah zaščite intelektualne lastnine v Sloveniji še vedno prednjači blagovna znamka. Svoje specifično znanje pa bi bilo potrebno bolje zaščititi, priporočljiva je denimo zaščita patentov pri Evropskem patentnem uradu

Dejavniki, ki najbolj vplivajo na višino vlaganj v R&D, so dostopnost različnih vrst ugodnosti (dotacije, davčne olajšave itd.) in stabilnost regulativnega okolja, ter, enako kot lani, razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev ter stroški zanje. Slednje je povezano tudi s poznavanjem področja olajšav za R&D: raziskava namreč kaže, da slovenska podjetja precej bolje poznajo in tudi koristijo sistem davčnih olajšav za R&D (44 %) kot pa sistem dotacij za R&D (33 %).

Andreja Škofič Klanjšček, partnerica v oddelku za davčno in pravno svetovanje: »Da bi dosegli zastavljene cilje glede višine vlaganj v raziskave in razvoj, je potrebno najprej vzpostaviti ustrezno okolje za to. Gospodarstvu je potrebno ponuditi spodbude, da bodo družbe motivirane vlagati v raziskave in razvoj. Pri tem se je potrebno zavedati, da ni dovolj le podelitev ugodnosti na papirju, podporo je potrebno izkazovati tudi v praksi. Presoja upravičenosti do spodbud pa mora biti transparentna in stabilna. Ob tem velja izpostaviti, da je slovensko davčno okolje zahtevno, še zlasti je visoka obdavčitev dela, ki postane pri višje izobraženemu inženirskem kadru tako visoka, da Slovenija preprosto ni konkurenčna. Tukaj se nadejamo ukrepov vlade, ki bodo delo razbremenili, pri čemer pa se ti ne smejo osredotočiti na razbremenitev nizko izobraženih kadrov, temveč na zniževanje stroškov dela višje izobraženih, predvsem mladih. Trenutno se zato soočamo z begom možganov: visoko izobraženih kadrov ne znamo zadržati, zaposliti in z njim dosegati višje stopnje gospodarske rasti, pri čemer se moramo zavedati, da smo tem kadrom izobrazbo že plačali. Vlaganja v raziskave in razvoj so ključnega pomena, saj ustvarjajo višjo dodano vrednost in povečujejo mednarodno konkurenčnost slovenskih podjetij

Anketiranci so podali tudi oceno trenutnega sistema zagotavljanja podpore R&D, tako na področju subvencij kot tudi davčnih olajšav. Četrtina vprašanih (28%) ocenjuje, da je najtežje prepoznati aktivnosti, ki ustrezajo pogojem za R&D, za namene pridobivanja subvencij ali davčnih olajšav. Težavo predstavlja tudi obseg birokracije, ki je povezan z ugotavljanjem, vodenjem in uveljavljanjem stroškov.

Andreja Škofič Klanjšček, partnerica oddelka za davčno svetovanje: »Uveljavljanje olajšav, prijava na javne razpise, vse to terja sodelovanje ljudi z različnimi kompetencami, torej povezovanje tehničnih, inženirskih timov s finančnimi oz. davčnimi oddelki. Presoja, ali se določena dejavnost šteje za raziskovalno-razvojno dejavnost, je tehnične narave in zelo odvisna od posameznega primera, praksa se na tem področju zelo počasi razvija. Vse to povečuje negotovost, saj je breme za pridobitev potrebne dokumentacije na družbi, ki takšno dejavnost izvaja


Oddelek za davčno in pravno svetovanje družbe Deloitte v Sloveniji je letos kot del Deloitte Central Europe že četrto leto zapored prejel nagrado za najboljšo svetovalno družbo na področju davkov v Srednji Evropi (Central European Tax Firm of the Year 2016), ki jo podeljuje ugledna revija International Tax Review (ITR).

Ali ste našli kaj koristno?

Related topics