Novice

Novosti s področja DDV  

Nova sodna praksa Sodišča EU s področja DDV  

6. izdaja

Nova sodna praksa Sodišča EU s področja DDV

  • 1. C‑146/19 (SCT d.d., v stečaju)
    Slovenska ureditev, da davčni zavezanec nima pravice do popravka DDV v zvezi z (dokazljivo) neizterljivimi terjatvami, če teh terjatev ne prijavi v stečajni postopek, je v nasprotju z DDV Direktivo in krši načelo nevtralnosti sistema DDV.
  • 2. C-242/19 (CHEP Equipment Pooling)
    Prenos blaga v drugo državo članico za namene opravljanja storitev (oddajanja tega blaga v najem) se ne šteje za prenos lastnega blaga v smislu dobave znotraj Skupnosti.
  • 3. C 684/18 (World Comm Trading Gfz SRL)
    Obveznost popravka odbitka DDV na strani kupca nastane tudi v primeru, ko kupec ne razpolaga z ločenim dobropisom za lokalne nabave, ampak le skupnim dobropisom dobavitelja, ki se nanaša tako na lokalne nabave kot pridobitve znotraj Skupnosti.
      

1. C‑146/19 (SCT d.d., v stečaju)

V povezavi s terjatvami ZDDV-1 v 39(3). členu določa, da davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti.

Vendar pa je v skladu s 39(4). členom tak popravek mogoč le od priznanih terjatev, ki jih je davčni zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku.

Slovenski davčni organ (takrat DURS) je leta 2013 v pojasnilu št. 4230-731442/2012-7 sicer zavzel stališče in pojasnil, da DDV lahko popravi tudi upnik, ki svojih terjatev ni prijavil v postopku prisilne poravnave, čeprav šele po uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave.

Vendar pa so slovenska sodišča (npr. sodba I U 1381/2016-10) nasprotovala opisani razlagi davčnega organa in vzpostavila sodno prakso, da sta prijava terjatev v stečaj in njihovo priznanje formalna pogoja za možnost popravka DDV.

V zvezi s tem je Sodišče EU v zadevi C-146/19 (SCT d.d., v stečaju) nedavno odločilo, da formalni pogoj prijave terjatev v stečaj in njihovo priznanje krši načelo nevtralnosti sistema DDV in je kot tako v nasprotju z DDV Direktivo (Direktiva Sveta 2006/112/ES).

Zadevna sodba tako vzpostavlja preteklo prakso in pritrjuje preteklemu stališču FURS, da DDV lahko popravi tudi upnik, ki svojih terjatev ni prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku.

V kolikor v prihodnje kot upniki svojih terjatev iz takšnega ali drugačnega razloga ne boste prijavili v stečajni postopek, boste po novem vseeno lahko popravili (zmanjšali) znesek obračunanega DDV v skladu z 39. členom ZDDV. Omenjeni člen bo sicer v prihodnje moral biti spremenjen, prav tako pričakujemo tudi novo pojasnilo FURS, ki bo sledilo zadevni sodbi Sodišča EU.

Povezava do celotne sodbe tukaj.
 

2. C-242/19 (CHEP Equipment Pooling)

V zadevnem primeru je bilo na Sodišče EU naslovljeno vprašanje ali je treba prevoz oziroma prenos blaga (palet) iz ene države članice v drugo državo članico, za namene oddajanja tega blaga v najem davčnemu zavezancu s sedežem v tej drugi državi, šteti za dobavo blaga znotraj Skupnosti ali se tak prenos šteje, da je opravljen v okviru opravljanja storitev (najema).

Sodišče EU je povzelo obstoječo sodno prakso, da se prenos blaga v drugo državo članico, ki se ne opravi za končno potrošnjo tega blaga v tej državi članici, temveč je uporabljeno zgolj za začasno uporabo tega blaga v tej državi članici, ne more šteti za dobavo znotraj Skupnosti, čeprav so drugi pogoji izpolnjeni.

Prenos blaga iz ene države članice v drugo državo članico za namene opravljanja storitev oddajanja tega blaga v najem zato ni mogoče šteti za dobavo znotraj Skupnosti, če je uporaba navedenega blaga za potrebe te storitve začasna in če je bilo poslano ali pripeljano iz države članice, v kateri ima navedeni davčni zavezanec sedež.

Povezava do celotne sodbe tukaj.
 

3. C 684/18 (World Comm Trading Gfz SRL)

Sodba se nanaša na situacijo, v kateri je finska družba Nokia Corporation romunski družbi World Comm Trading naknadno odobrila količinski rabat vezan na predhodne dobave mobilnih telefonov. Zadevne predhodne dobave so bile tako lokalne na ozemlju Romunije (in kot take zaračunane iz romunske DDV številke družbe Nokia Corporation vključujoč romunski DDV) kot tudi znotraj-Skupnostne, od katerih je DDV plačala romunska družba po mehanizmu obrnjene davčne obveznosti. Družba Nokia Corporation ob izdaji dobropisa za znesek rabata, te razdelitve ni upoštevala, temveč je celoten rabat zaračunala s svoje finske DDV številke. Romunski davčni organ je od družbe World Comm Trading terjal popravek odbitka DDV, ki ga je le-ta predhodno uveljavljala iz naslova lokalnih nabav mobilnih telefonov.

V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da Romunija lahko zahteva popravek odbitka DDV na strani romunske družbe tudi v primeru, ko ta ne razpolaga z ločenim dobropisom za lokalne nabave, ampak le skupnim dobropisom, ki se nanaša tako na lokalne nabave kot pridobitve znotraj Skupnosti.

Navedeno velja tudi v primeru, ko v vmesnem času dobavitelj (kot v konkretnem primeru družba Nokia Corporation v Romuniji) ni več identificiran za namene DDV v državi članici popravka in posledično ne more uveljavljati znižanja obračunanega DDV.

Povezava do celotne sodbe tukaj.

Tax@hand

Tax@hand: Spremljajte aktualne globalne davčne novice. Deloitte tax@hand je na voljo kot brezplačna aplikacija v trgovini iTunes App Store ali na Google Play in dostopna na www.taxathand.com.

Ali ste našli kaj uporabnega?