Novice

Ministrstvo za finance predlagalo odložitev rokov za poročanje o čezmejnih aranžmajih (DAC-6 poročanje)

Davčne novičke, julij 2020

Ministrstvo za finance Republike Slovenije je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, s katerim se implementira Direktiva Sveta (EU) 2020 z dne 24. junija 2020 o spremembi Direktive 2011/16/EU.

Zadevne dopolnitve bodo opredelile odlog nekaterih rokov za predložitev in izmenjavo podatkov na področju obdavčevanja zaradi pandemije COVID-19, ki določa spremembe nekaterih rokov za predložitev in izmenjavo podatkov v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU, in sicer glede podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, kot so določeni v Direktivi Sveta 2018/822/EU.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku se za šest mesecev zamaknejo datumi za poročanje in prvo izmenjavo podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča.

Novi datumi so tako naslednji:

  • datum začetka 30-dnevnega obdobja za poročanje o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, se bo spremenil na 1. januar 2021 (namesto 1. julija 2020).
  • datum za poročanje o obstoječih čezmejnih aranžmajih se bo spremenil na 28. februar 2021 (namesto 31. avgusta 2020);
  • datum za prvo izmenjavo podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča se bo spremenil na 30. april 2021 (namesto 31. oktobra 2020);

Do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku lahko dostopate na tej povezavi

Za osvežitev spomina – kaj je DAC-6 poročanje?

Poročanje o čezmejnih aranžmajih izvira iz ukrepa št. 12 projekta BEPS, ki je vseboval priporočila glede oblikovanja predpisov o obveznem razkritju shem agresivnega davčnega načrtovanja. Na ravni EU je bila na podlagi BEPS ukrepa 12 nato v letu 2018 sprejeta Direktiva Sveta 2018/822/EU, katero je Slovenija prenesla v svoj pravni red z novelo ZDavP-2-L (36/19).

Predmet zadevnega poročanja so vse čezmejne transakcije (tj. med družbami v različnih davčnih jurisdikcijah), za katere se presodi, da gre za potencialno agresivno davčno načrtovanje (tj. izkoriščanje tehničnih podrobnosti davčnega sistema ali neskladja med davčnimi sistemi z namenom zmanjšanja davčnih obveznosti). Za pomoč pri presojanju, ali je posamezna transakcija predmet DAC-6 poročanja, se uporabljajo tako imenovane prepoznavne značilnosti („Hallmarks“) iz Priloge IV k Direktivi 2018/822/EU, ki se torej uporabljajo kot indikatorji za poročanje.

Več vsebinskih kot tudi tehničnih informacij glede zadevnega poročanje je na voljo v podrobnejšem opisu, objavljenem s strani Finančne uprave RS, katerega najdete tukaj.

Ali ste našli kaj uporabnega?