Novice

Sprememba prakse odločanja o rezidentskem statusu davčnega zavezanca

Davčne novičke, November 2015

Rezidentstvo na podlagi ZDoh-2 vs. rezidentstvo na podlagi KIDO

Zaradi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 124/2015 z dne 11. 6. 2015, ki vzpostavlja upravno-sodno prakso, drugačno od dosedanje, je pomembno razlikovanje med določitvijo rezidentskega statusa za namene Zakona o dohodnini – Zdoh-2 in uveljavljanjem pravic po konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja – KIDO. Davčni organ po novem rezidentski status zavezancev v splošnem ugotovitvenem postopku presoja zgolj upoštevaje določbe domače zakonodaje, torej ZDoh-2.

Davčni zavezanci so obdavčeni glede na njihov status v določeni državi: lahko se štejejo bodisi za rezidenta bodisi nerezidenta za davčne namene. Davčni rezidenti so obdavčeni po svetovnem dohodku (dohodek, prejet v tej državi in v tujini), nerezidenti pa so obdavčeni na podlagi dohodka, ki ima vir v tej državi. Navedena sodba pomembno vpliva na vodenje postopkov ugotavljanja rezidentskega statusa davčnih zavezancev.

Dosedanja praksa davčnega organa je pri izdaji odločb o rezidentskem statusu davčnega zavezanca upoštevala tako določbe ZDoh-2, kakor tudi pravila KIDO ter na podlagi obojih določila rezidentski statusu davčnega zavezanca. Te odločbe so bile do sedaj po večini izdane vnaprej, torej ob prihodu zavezanca v Slovenijo ali ob odhodu zavezanca iz Slovenije za vnaprej določeno davčno obdobje.

Vrhovno sodišče je dne 11.6.2015 v sodbi X Ips 124/2015 zavzelo stališče, da davčni organ rezidentskega statusa davčnega zavezanca za namene KIDO ne sme določiti vnaprej. S tem je Vrhovno sodišče odstopilo od svojega stališča, sprejetega v sodbi X Ips 27/2014 (izdani marca letos), z obrazložitvijo, da z vidika uporabe KIDO ne gre za predhodno vprašanje, ki ga davčni organ rešuje z odločbo o ugotovljenem rezidentskem statusu rezidenta in je po pravnomočnosti nanj vezano. Konkretno to pomeni, da se po novem status rezidentstva v odločbi presoja zgolj po določbah notranje zakonodaje, torej po določbah ZDoh-2. Posameznik se šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje katerikoli pogoj iz 6. člena ZDoh-2 (ima uradno prijavljeno stalno prebivališče ali ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali je prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni v kateremkoli času v davčnem letu). Pravice po KIDO pa lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan, in sicer v trenutku izplačila oziroma prijave dohodka.

Uveljavljanje ugodnosti iz pogodb o odpravi dvojnega obdavčevanja je po razlagi sodišča zgolj pravica in ne dolžnost davčnih zavezancev, kar pa pomeni, da mora zavezanec oziroma plačnik davka ob vložitvi napovedi oziroma izplačilu dohodka uveljavljati ugodnosti po KIDO s predložitvijo ustreznega zahtevka (264. oziroma 260. člen ZDavP-2). Iz objav na spletni strani davčnega organa sledi, da lahko pravice iz mednarodne pogodbe zavezanec uveljavlja v ustreznih postopkih odmere akontacije dohodnine oz. odmere dohodnine tako, da v napovedih za odmero akontacije dohodnine in odmero dohodnine v ustrezni rubriki, v opombah oz. v prilogi navede relevantno določbo mednarodne pogodbe, ki preprečuje, da bi se zavezanec za namene določanja pravice do obdavčitve dohodka štel za rezidenta dveh držav pogodbenic hkrati, v povezavi z določbo, ki določa pravico do obdavčitve napovedane vrste dohodka.

Zaenkrat razumemo, da bo v praksi davčni organ za vsak primer posebej ob prijavi dohodka odločal, ali se zavezanec na podlagi prelomnih pravil KIDO (sklenjene med obema državama rezidentstva) za konkretni prejem dohodka šteje za davčnega rezidenta Slovenije ali tuje države, pri čemer bo zavezanec ugodnosti po KIDO uveljavljal s potrdilom o davčnem rezidentstvu tuje države in z ostalo podporno dokumentacijo, s katero lahko dokazuje svoj rezidentski status v tuji državi po KIDO (prebivališče, ki ga ima na voljo, osebni in ekonomski stiki v tuji državi itd.). Prakse o odločbah, v katerih bo davčni organ hkrati odločil o statusu rezidentstva za namene KIDO in o odmeri davka, še ni.
 

Arhiv
Davčne novičke iz družbe Deloitte

Ali ste našli kaj koristno?