Spremembe pri obravnavi povračil potnih stroškov

Dopolnitve Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba) se s septembrom 2021 uporabljajo še za t.i. vse ostale delojemalce. Le-te nekoliko spreminjajo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela.

Kaj velja po novem?

Velja osnovno pravilo, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim bivališčem in mestom opravljanja za vsak dan prisotnosti na delovnem mestu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delavčevega prebivališča.

Hkrati pa Uredba vsebuje posebno pravilo za povračila, ki v posameznem mesecu znašajo manj kot 140 evrov. V skladu s tem posebnim pravilom se zaposlenemu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj do višine 140 evrov mesečno, tudi v primerih, ko bi bil znesek povračila stroškov prevoza z upoštevanjem prvega splošnega pravila (razdalje in vrednosti 0,18 evra na kilometer), nižji.

Edina dva pogoja, pod katerima se zaposlenemu lahko povrne neobdavčen znesek stroškov prevoza na delo do višine 140 evrov, sta:

• vsaj en dan prisotnosti na delu in
• vsaj en kilometer oddaljenosti od kraja običajnega prebivališča delojemalca do delovnega mesta.

Dodatno pravilo: za določanje oddaljenosti se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave.

Kaj to pomeni za delodajalce?

Za delojemalce ostajajo v veljavi obstoječe pravice in višine povračil stroškov prevoza na delo in z dela, kot jih določajo posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške kolektivne pogodbe, interni akti delodajalcev ali pogodba o zaposlitvi. Spremenila se je le davčna obravnava.

Delodajalec mora za posameznega delavca preveriti, ali je neobdavčen znesek po splošnem pravilu iz Uredbe morebiti nižji od povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, ki ga le-ta trenutno prejema, ter ali ta znesek presega 140 evrov.

Hkrati bi pa želeli poudariti, da imajo z vidika aktualnih sprememb davčne obravnave delodajalci možnost omogočiti svojim zaposlenim maksimalno neobdavčen znesek povračila (140 eur), če imajo na takšen način opredeljeno določbo o povračilih stroškov za prevoz na delo v svojih internih aktih. Davčno ugodnost lahko torej delodajalci izkoristijo kot neobdavčeno nagrajevanje zaposlenih ob predpostavki, da je le-to ustrezno opredeljeno v pravilnikih družbe in so izpolnjeni pogoji iz Uredbe.

Če izplačilo delavcu iz naslova javnega prevoza (nakupa vozovnice) presega z Uredbo določene zneske, se razlika med povračilom stroškov za prevoz na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom in povračilom po splošnem pravilu iz Uredbe (0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča) všteva v davčno osnovo delavca in je obdavčena z dohodnino ter prispevki za socialno varnost.

Za lažje razumevanje sprememb navajamo nekaj ilustrativnih primerov in vpliv davčne obravnave spremenjene uredbe: