Storitve

Projektno in programsko vrednotenje

Pri vse večji konkurenci za pridobitev javnih finančnih sredstev (Republike Slovenije ali Evropske unije), je vedno več pozornosti s strani naročnikov namenjene prav dokazanim rezultatom – kaj bomo oz. smo s projektom ali programom dosegli, kaj smo spremenili. Najbolj celovito oceno doseženih rezultatov nam prikažejo vrednotenja.

Kaj je projektno oz. programsko vrednotenje?

Gre za celovito, strukturirano in objektivno oceno tekočega ali zaključenega projekta oz. programa. Poleg načrtovanja in spremljanja je vrednotenje ena ključnih sestavin k rezultatom usmerjenega projektnega oz. programskega upravljanja. To pa pomeni večjo uspešnost pri doseganju zadanih rezultatov in sprememb, ki bi jih radi. Za razliko od drugih oblik ocenjevanja projektov – to so projektno spremljanje, letni pregledi izvajanja in revizija – je vrednotenje osredotočeno na doseženih spremembah v družbi in ne na številu neposrednih koristnikov posameznega projekta (na primer, število udeležencev tečaja tujega jezika).

Vrednotenje ne služi zgolj kot prikaz doseženih rezultatov in sprememb, pač pa nam omogoča, da pridobimo nova spoznanja in izkušnje, zahvaljujoč katerim lahko v prihodnosti izvajanje še izboljšamo. Gre tudi za transparenten prikaz uspešnosti izvajanja vsem deležnikom, ki so vanj vključeni, in ki zahvaljujoč procesu vrednotenja tudi pridobijo na zmogljivosti za kritično refleksijo o projektu in potrebnih izboljšavah. 

Kako poteka vrednotenje – vloga Deloitte

Izvajalci vrednotenj se najprej lotimo analize projektne dokumentacije ter drugih primarnih virov (strateških podlag za vrednotenje, zakonodajnega okvirja itd.). Po pregledu kvantitativnih podatkov o vrednotenju (vrednosti projektov, številu koristnikov projektov po ciljnih skupinah ipd.) izvedemo številne intervjuje, velikokrat tudi fokusne skupine in/ali evalvacijski obisk na terenu, in sicer da pridobimo interpretacijo oz. kontekstualizacijo rezultatov. Na številčnih podatkih izvajamo tudi naprednejše statistične metode, skozi katere pridobimo bolj nepristransko oceno spremembe, ki je neposreden rezultat ukrepanja. Sledi priprava celovitih ugotovitev in konstruktivnih priporočil.

Poleg obravnave uspešnosti izvajanja vsebuje poročilo o vrednotenju tudi opredelitev njegove stroškovne učinkovitosti, pričakovane trajnosti rezultatov, usklajenosti s potrebami ciljne skupinami in skladnosti s strateškimi smernicami.

Vrste vrednotenja

Vrednotimo lahko tako projekte, tj. ukrepanje, ki ima natančno opredeljen čas začetka in konca ter konkretne cilje, kot tudi programe. Pri programih gre praviloma za skupino povezanih projektov, katerih upravljanje poteka na koordiniran način za doseg koristi, ki ne bi bile možne z upravljanjem vsakega posameznega projekta ločeno.
Poznamo predhodno, vmesno in naknadno vrednotenje. Pri slednjem je glavni cilj opredelitev rezultatov in vplivov projekta ali programa ter pridobitev spoznanj, na podlagi katerih si zagotovimo bolj uspešno izvajanje v prihodnosti. Vmesno vrednotenje, po drugi strani, se izvede pred koncem projekta ali programa in je koristno zlasti za pravočasno korektivno ukrepanje na dejavnostih in procesih, ki to potrebujejo.

Za koga je vrednotenje primerno?

Vrednotenje je primerno za vse naročnike projektov in programov, ki želijo ugotoviti kako uspešno in učinkovito se le-ti izvajajo in kako to še izboljšati v prihodnje.