Deloittova deseta globalna raziskava med vodji nabave 2021: z agilnostjo do ohranjanja in zagotavljanja dodane vrednosti kljub negotovosti zaradi COVID-19

Ljubljana, 20.5.2021 

Glavne ugotovitve

• V luči pandemije COVID-19 in motenj v dobavnih verigah imajo vodje nabave (chief procurement officers – CPOs) vse bolj kompleksno in strateško vlogo, ki je močno vpeta v celotno poslovanje organizacije.
• Vodje nabave prvič v desetletni zgodovini raziskave navajajo, da je njihova glavna prednostna naloga spodbujanje učinkovitega poslovanja, s čimer je nižanje stroškov zdrsnilo na drugo mesto na prioritetni lestvici.
• Organizacije, ki jih odlikuje agilnost na področju nabave, prekašajo konkurente po vseh glavnih merilih uspešnosti. Opirajo se na nove tehnologije in prožne operativne modele, da bi se čim bolje prilagodile turbulentnemu poslovnemu okolju in uspevale v naslednji normali.

Zakaj je to pomembno?

Deloitte že od leta 2011 izvaja mednarodne raziskave, v katerih vodje nabave podajo svoje edinstvene poglede na največje izzive, s katerimi se soočajo, in ponudijo rešitve za oblikovanje nabavnih procesov, ki lahko služijo kot globalno referenčno merilo na področju nabave. Raziskave številnim članom vodstva organizacij, nabavnim vodjem, poslovnim partnerjem, dobaviteljem in ponudnikom podpornih tehnologij nudijo pomoč pri uresničevanju njihovih ambicij, ciljev in strategij. V letošnji raziskavi smo preučevali, kako disruptivno je bilo leto 2020 za delovanje nabavnih funkcij. Raziskava odkriva, da bodo vodje teh funkcij eden od ključnih dejavnikov donosnosti, rasti in inovacij v podjetjih, ki želijo uspevati v svetu po pandemiji.

Razširjene prioritete

Vodje nabave navajajo, da so njihove prednostne naloge vse pomembnejše in vse obsežnejše. Poleg tega so prvič v desetletni zgodovini raziskave na prvo mesto med prioritetami namesto nižanja stroškov (tradicionalno zmanjševanje porabe) postavili novo prednostno nalogo – spodbujanje učinkovitosti poslovanja – ki se je s ponderiranim rezultatom 78,0 zavihtela na vrh prioritetne lestvice. Sledila je digitalna preobrazba, ki se je z rezultatom 76,1 uvrstila na tretje mesto.

• Pomen digitalne preobrazbe se je od leta 2019 povečal kar za 20 %, kar je drugo največje povečanje od leta 2019. Letos digitalno preobrazbo kot pomembno prednostno nalogo označuje 48 % vodij nabave.
• Prioriteta, ki je najbolj pridobila na pomenu, je družbena odgovornost (22 % povečanje glede na leto 2019). Zanjo je 75 % bolj verjetno, da jo bodo uspešne organizacije merile formalno, in je tema, o kateri uprave zdaj redno razpravljajo. Njen vzpon na prioritetni lestvici potrjuje, da je lahko preudarno usmerjena poraba koristna za družbo.
• Na četrto mesto so se s ponderiranim rezultatom 72,9 uvrstile inovacije, kar odraža potrebo po učinkovitejših notranjih procesih in večji preglednosti dobavnih verig ter sodelovanja z dobavitelji. Po podatkih raziskave imajo uspešne organizacije pregledne oskrbne mreže, saj uporabljajo tehnologije prihodnje generacije, kot so kognitivne tehnologije in umetna inteligenca.

Komentar

Vodje nabave lahko s svojo edinstveno vlogo organizacijam pomagajo prestati to prelomno obdobje in pridobiti agilnost, s katero bodo poslovale odporneje kljub turbulenci v zunanjemu okolju, kakršno povzroča pandemija COVID-19. Vodje nabave morajo začeti ustvarjati spremembe, ki bodo ključne za boljšo prihodnost njihovih organizacij.
- Lovro Verhovšek, manager na oddelku poslovnega svetovanja, Deloitte Slovenija
 

Letos smo videli, kako strateško vlogo igrajo vodje nabave v organizacijah. Ustvarjajo lahko izjemno dodano vrednost, pomembno vplivajo na obvladovanje tveganj in digitalno preobrazbo ter spodbujajo pobude na področju družbene odgovornosti.
- Zlatko Bazianec, vodilni partner, zadolžen za svetovanje o tveganjih v Deloitte CE South

Obvladovanje tveganj

Velika večina vprašanih (70 %) je povedala, da je bila njihova organizacija v preteklem letu izpostavljena večjim tveganjem kot običajno. 56 % jih je navedlo, da so njihovi ključni dobavitelji šli v stečaj ali so se soočali z večjimi motnjami v poslovanju, 41 % pa jih je moralo pospešiti dobavo za nemoteno delovanje oskrbovalnih linij. 70 % anketirancev meni, da dobro razumejo tveganja, povezana z njihovimi neposrednimi dobavitelji, vendar pa jih ima samo 15 % dober pregled tudi nad ostalimi dobavitelji. Tveganja v svoji dobavni mreži formalno spremlja samo 26 % vprašanih. Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po boljšem razumevanju celotne dobavne mreže dobaviteljev in ne samo tistih tveganj, ki so povezana z neposrednimi dobavitelji.

Agilna nabava

V letošnji raziskavi smo preučevali agilnost z analizo specifičnih zmogljivosti in s pomočjo „indeksa agilnosti“. Ugotovili smo, da je agilnost močno povezana s splošno uspešnostjo in drugimi zmogljivostmi na področju nabave. Organizacije z uspešno nabavno funkcijo odlikuje visoka stopnja agilnosti, za katero je značilno naslednje:

• Dvakrat bolj je verjetno, da se bodo posluževale hibridnih modelov storitev upravljanja za dostop do znanja, zmogljivosti in izkušenj, ki niso na voljo znotraj organizacije.
• Desetkrat bolj je verjetno, da bodo imele v celoti vzpostavljene rešitve na področju avtomatizacije nabavnih procesov (RPA – Robotic Process Automation).
• Osemnajstkrat bolj je verjetno, da bodo imele v celoti vzpostavljene zmogljivosti na področju umetne inteligence/kognitivnih tehnologij.

Vloga vodij nabave se poleg tega širi izven tradicionalnih meja in pridobiva vse bolj strateške razsežnosti, vodje nabave pa postajajo ključni pobudniki preobrazbe v svojih organizacijah. Uspešni nabavni vodje tako skoraj 15 % več svojega časa delujejo v vlogi strategov, njihov cilj pa je, da bi strateškim dejavnostim namenili dobrih 50 % časa. Nabava je v sodobnem poslovnem okolju eno glavnih gonil konkurenčnosti, česar se morajo vodje nabave zavedati in delovati v skladu s tem.