Deloittova nova raziskava: zaradi globalne negotovosti je večina organizacij v zadnjem letu povečala naložbe v trajnost

• 75 % vodilnih kadrov je povedalo, da je njihovo podjetje v zadnjem letu povečalo naložbe v trajnost; skoraj 20 % jih je naložbe „znatno“ povečalo.
• Skoraj vsi vprašani so povedali, da so učinki podnebnih sprememb v zadnjem letu vplivali na njihovo organizacijo; 82 % jih navaja, da so podnebne spremembe doživeli tudi na lastni koži.
• Vodjem največ težav pri izvajanju podnebnih ukrepov povzročajo stroški teh prizadevanj in merjenje vpliva na okolje.

Ljubljana, 23. januar 2023 — Deloittovo novo poročilo 2023 CxO Sustainability Report: Accelerating the Green Transition ugotavlja, da organizacije po vsem svetu zaradi globalne negotovosti podnebne spremembe vidijo kot glavno poslovno prioriteto. Uvrščajo jih na drugo mesto med najbolj perečimi poslovnimi vprašanji – med drugim pred inovacije, tekmo za talente in izzive, povezane z dobavno verigo. Malenkost višje od njih so se pravzaprav uvrstili samo gospodarski obeti. 75 % vodij je povedalo, da so njihove organizacije v zadnjem letu povečale naložbe v trajnost; skoraj 20 % od teh je naložbe „znatno“ povečalo.

Deloitte je na podlagi prejšnjih raziskav in ankete med več kot 2.000 vodstvenimi delavci v 24 državah ugotavljal, kako podjetja in njihovi vodje doživljajo trajnost in podnebne spremembe in kako se odzivajo nanje. Poročilo ponuja priporočila za to, kako naj podjetja premostijo vrzel med želenimi učinki in tistimi, ki jih dejansko dosegajo, in pospešijo prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

„Podnebne spremembe so že stalnica v strategijah podjetij, v preteklem letu pa so bili vodje še toliko bolj osredotočeni nanje. Po letu nenehne negotovosti, disrupcij in neštetih poslovnih izzivov so vprašani podnebne spremembe označili kot najpomembnejše poslovno vprašanje,“ je povedal Deloitte Global CEO Joe Ucuzoglu. Prehod na bolj trajnostno gospodarstvo se ne bo zgodil kar čez noč, podjetja bodo morala vlagati vanj, in poganjale ga bodo nove, inovativne tehnologije in kreativni pristopi. Spodbudno je, da vodje postavljajo trajnost na prvo mesto in povečujejo naložbe vanjo, da bi svetu pomagali doseči ta pomemben cilj.“

Optimizem ostaja kljub povečani zaskrbljenosti zaradi podnebnih učinkov

Skoraj vsi vprašani so povedali, da je njihova organizacija v zadnjem letu občutila učinke podnebnih sprememb. „Pomanjkanje virov/ceno virov“ navajajo kot glavni problem, ki že vpliva na njihova podjetja (46 %). Skoraj enak odstotek jih kot pomemben izziv izpostavlja „spreminjajoče se vzorce ali navade potrošnikov, povezane s podnebnimi spremembami“ (45 %), in „regulacijo emisij“ (43 %). Približno tretjina vodij je tudi povedala, da podnebne spremembe negativno vplivajo na telesno (37 %) in duševno (32 %) zdravje njihovih zaposlenih.

Poleg vpliva na podjetja in deležnike 82 % vodilnih delavcev navaja, da so v preteklem letu na lastni koži občutili učinke podnebnih sprememb, pri čemer jih je največ navedlo ekstremno vročino, 62 % pa jih je povedalo, da so ves čas ali večino časa zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb.

78 % vodij je kljub temu zmerno ali zelo optimističnih in verjamejo, da bo svetu uspelo preprečiti najhujše učinke podnebnih sprememb. 84 % se jih tudi strinja ali popolnoma strinja, da je mogoče dosegati svetovno gospodarsko rast in hkrati cilje, povezane s podnebnimi spremembami.

„Naša anketa kaže, da vodje verjamejo, da lahko njihova podjetja in svetovno gospodarstvo še naprej rastejo in hkrati dosegajo podnebne cilje in zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov,“ je povedala Jennifer Steinmann, Deloitte Global Sustainability & Climate Practice Leader. „Vodjem lahko ta optimizem pomaga spodbujati trajne, merljive učinke. Podjetja se bodo morala bolj prilagajati podnebnim spremembam in spodbujati inovacije, ki bodo zagotavljale pravičen prehod za vse deležnike.“

Zadovoljevanje povečanih zahtev deležnikov

Deloittova raziskava ugotavlja, da organizacije z vseh strani čutijo pritisk, da morajo ukrepati proti podnebnim spremembam. 68 % vprašanih pravi, da čutijo zmeren do velik pritisk s strani naslednjih skupin: člani upravnega odbora in vodstvo, regulatorji in vlada ter potrošniki in stranke. Organizacije čutijo tudi pritisk delničarjev in vlagateljev (66 %), zaposlenih (64 %) in civilne družbe (64 %).

Podjetja k ukrepanju še posebej priganja aktivizem zaposlenih: več kot polovica anketirancev je povedala, da so njihove organizacije zaradi pritiska zaposlenih v zadnjem letu povečale svoja prizadevanja za trajnost; 24 % jih pravi, da so zaradi aktivizma zaposlenih „močno“ povečali ta prizadevanja. Pomemben vpliv ima tudi regulacija: 65 % vodij je povedalo, da so njihove organizacije zaradi spreminjajočega se regulativnega okolja v zadnjem letu okrepile svoje podnebne ukrepe.

Podobno kot v lanskem poročilu so vodje izbrali prepoznavnost in ugled blagovne znamke, zadovoljstvo strank in moralo ter dobro počutje zaposlenih kot tri izmed štirih glavnih prednosti, ki jih prinašajo prizadevanja za trajnost. To kaže, da mnogi vodje podnebne ukrepe vidijo kot način za krepitev odnosov z deležniki. Najnižje uvrščene prednosti (vse finančne) kažejo na to, da vodje še vedno ne znajo najbolje opredeliti dolgoročnih finančnih priložnosti, ki jih ponujajo trajnostni ukrepi.

Podnebni ukrepi se nadaljujejo, a izzivi ostajajo

Organizacije ukrepajo: 59 % jih danes uporablja bolj trajnostne materiale, 59 % jih povečuje učinkovitost rabe energije, 50 % jih ozavešča zaposlene o podnebnih spremembah in 49 % organizacij razvija nove, podnebju prijazne izdelke ali storitve. Organizacije se tudi trudijo bolj prilagajati podnebnim spremembam: 43 % jih posodablja ali seli svoje objekte, da bi bili bolj odporni na podnebne spremembe, 40 % jih sklepa zavarovanja proti ekstremnim vremenskim razmeram in 36 % jih nudi finančno pomoč zaposlenim, ki so jih prizadele ekstremne vremenske razmere.

Vendar pa, podobno kot lani, le malo podjetij izvaja ukrepe, ki bi dokazovali, da so podnebne vidike resnično vpela v svojo kulturo in da imajo pri tem podporo višjega vodstva. 21 % vodij je na primer dejalo, da njihove organizacije ne nameravajo vezati prejemkov višjega vodstva na rezultate, povezane z doseganjem trajnosti, in 30 % jih je povedalo, da ne nameravajo lobirati pri vladi za podnebne pobude.

Poleg tega je na vprašanje, kako resne so določene skupine glede odzivanja na podnebne spremembe, le 29 % vodij odgovorilo, da je zasebni sektor „zelo“ resen. Skoraj četrtina vodij je povedala, da je težko okrepiti ukrepe proti podnebnim spremembam, predvsem zato, ker je težko meriti vpliv organizacije na okolje, in skoraj petina jih je kot oviro navedla stroške in preveliko osredotočenost na kratkoročna vprašanja.

In medtem ko je veliko organizacij zaskrbljenih zaradi „pravičnega prehoda“ – katerega cilj je razpršiti koristi prehoda na nizkoogljično gospodarstvo med čim več deležniki in podpreti tiste, ki bi bili lahko zaradi njega ekonomsko na slabšem – različne države in regije temu vprašanju pripisujejo različen pomen. Na pravičen prehod je še posebej osredotočena azijsko-pacifiška regija, medtem ko ga nekatere evropske države in ZDA ne postavljajo na prvo mesto.

Priporočila za pospeševanje zelenega prehoda

Deloittova letošnja raziskava kaže, da vodje verjamejo, da lahko njihove organizacije in svetovno gospodarstvo še naprej rastejo in hkrati tudi dosegajo podnebne cilje ter zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Kako naj podjetja torej zmanjšajo vrzel med želenimi in dejanskimi učinki, premagajo ovire, ki jim preprečujejo večje ukrepanje, in začnejo uživati dolgoročne koristi podnebnih pobud kljub kratkoročnim stroškom?

Deloittovo poročilo vodjem podjetij ponuja več rešitev, na primer vključitev podnebnih ciljev v splošno strategijo in poslanstvo podjetja, krepitev zaupanja s sprejetjem kredibilnih podnebnih ukrepov, podeljevanje večjih pooblastil upravnim odborom, spodbujanje ukrepov deležnikov, vlaganje v današnje (in jutrišnje) tehnologije in sodelovanje za spodbujanje sprememb na sistemski ravni.